Timotej Milanov
Na sejmišču v Gornji Radgoni se je začel 61. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na njem se bo predstavilo 1700 razstavljavcev iz 35 držav na več kot 70 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin. V šestih dneh bo več kot 150 dogodkov, srečanj in strokovnih posvetov. Podelili bodo 1500 medalj in priznanj iz mednarodnih strokovnih ocenjevanj. Letošnja država partnerica je Indija.
"Kmetijstvo ni zaviralec sprememb, temveč ključni akter napredka in blaginje družbe," je na otvoritvi letošnje Agre poudarila slavnostna govornica, predsednica države Nataša Pirc Musar, ki meni, da morata biti odprava posledic poplav in obnova izvedeni z roko v roki s trajnostnim razvojem ter vključevati ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe. "Tej strateški viziji mora slediti država in pri tem pomagati ljudem in lokalnim skupnostim." Pirc Musarjeva opozarja tudi na pomen preskrbe s hrano kot ene ključnih vlog kmetijstva, čemur bo namenjen tudi drugi predsedničin forum.
"Za naslednje desetletje je ključno, da najdemo način, kako pridelati dovolj kakovostne hrane, da bomo manj odvisni od uvoza in različnih ekonomskih tveganj, predvsem pa, da bomo vse to znali in zmogli doseči tudi v ekstremnih vremenskih razmerah." Predsednica je ob tem poudarila še pomen namakalnih sistemov, oroševanja, protitočnih mrež in rastlinjakov, s katerimi je možno pridelek zaščititi pred omenjenimi vremenskimi razmerami. Hkrati bi morali po njenih besedah v večji meri izkoristiti obnovljive vire energije, ki so v Sloveniji na voljo, in se postopoma odreči fosilnim gorivom.
Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec izpostavlja, da skuša Agra vedno biti zrcalna slika slovenskega kmetijstva in podeželja, zato so se na sejmu vedno posvečali tudi vprašanjem vremenskih sprememb, ekologije in razvoja: "Kmetijstvo in proizvodnja hrane ter z njim povezane dejavnosti so še kako odvisne od narave." A razvoj ne prinaša samo udobja, opozarja Erjavec, ampak spreminja tudi naše okolje in način delovanja tega okolja: "Zato so tudi majhni ekološki otoki, kot je Slovenija, potegnjeni v vrtinec globalnih sprememb in posledic."
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je ob otvoritvi Agre izpostavila izvajanje skupne kmetijske politike kot strateško najpomembnejšo vsebino za slovensko kmetijstvo. "Lani je bil sprejet najpomembnejši dokument za kmetijstvo za naslednja leta, to je Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027. Veseli smo, da so evropska in nacionalna sredstva v skupni višini 1,8 milijarde evrov za to obdobje že na voljo. Strateški načrt po sprejetju več kot 30 predpisov že izvajamo," je poudarila ministrica, ki je izrazila tudi zadovoljstvo nad velikim številom oddanih zbirnih vlog in dobrim odzivom kmetov za sodelovanje v okoljskih ukrepih.
Tudi Šinkova se seveda ni mogla izogniti vprašanju vedno pogostejših neurij in drugih vremenskih nevšečnosti, zaradi katerih slovensko kmetijstvo plačuje velik davek. Med drugim je navedla, da je bilo zaradi posledic lanske suše izplačanih 24 milijonov evrov za 15 tisoč gospodarstev. "Letošnje ujme pa so bile nekajkrat hujše in škode bodo izredno visoke. A vseh izgub tudi ni mogoče zapisati v denarju. Nepredstavljivo je, da so nekatere kmetije ostale brez hiš, kmetijskih objektov, živali, mehanizacije in opreme ter tudi brez zemljišč, ali pa so ta močno poškodovana … do 1. septembra bomo že razpolagali s prvimi podatki o nastali škodi v kmetijstvu in naše prihajajoče aktivnosti bodo močno spremenjene zaradi odpravljanja posledic ujm," je še povedala Šinkova, ki pojasnjuje, da potrebna sredstva iščejo tudi v rezervah na ravni Evropske unije.
