(FOTO) Pod Tržaško cesto nova pomembna arheološka odkritja. Ljubljana pod površjem skriva zanimivo zgodovino

A.L.
16.07.2020 12:44

Posebno pozornost bodo namenili vprašanju, kdaj točno je bila zahodna vpadnica v Emono opuščena.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

V okviru prenove Tržaške ceste potekajo tudi arheološka izkopavanja, ki tudi tokrat potrjujejo zanimivo zgodovino pod površjem Ljubljane. "Izkopavanja so potrdila, da je Tržaška cesta na celotnem poteku med Trgom mladinskih delovnih brigad in Gimnazijo Vič zgrajena skoraj v isti osi kot njena rimskodobna predhodnica, ki je vodila proti Akvileji v današnji Italiji in se je v antiki imenovala via publica Aquileia – Emona," je zapisano na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL).

Arheološka izkopavanja ob prenovi Tržaške ceste v Ljubljani, za katero se je doslej vedelo, da je bila vzpostavljena v 18. stotelju, v času vladavine Marije Terezije
Matija Lukić
Andrej Petelinšek
Andrej Petelinšek
Med izkopavanji so odkrili dva vodnjaka.
Matija Lukić
V grobnih jamah so našli več oljenk.
Matija Lukić
Andrej Petelinšek
Andrej Petelinšek

Pomembna odkritja tudi pred dvema letoma

Sicer pa spomnimo, da so do pomembnih arheoloških odkritij prišli tudi pred dvema letoma med izkopavanji na Gosposvetski cesti in Dalmatinovi ulici. Na Slovenski cesti so med križiščem Dalmatinove ulice in Gosposvetske ceste ter Trdinovo ulico naleteli na ostanke samostana oziroma samostanske cerkve reda bosonogih avguštincev, je takrat poročala STA. 
Kot je takrat pojasnil Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGLM), je bil samostan zgrajen v drugi polovici 17. stoletja, vendar je bil z jožefinskimi reformami že proti koncu 18. stoletja red bosonogih avguštincev ukinjen. Del samostanskega premoženja je bil tedaj dan na dražbo, številne dragocenosti so prek škofije razdelili župnijskim cerkvam, v samem objektu pa so uredili prvo civilno bolnišnico v Ljubljani. Ta je bila porušena po velikem ljubljanskem potresu leta 1895.
Na Gosposvetski cesti je arheologe takrat presenetila tudi pokopališka arhitektura, vezana na severnoemonsko grobišče, ki jo je Horvat za STA označil kot prvovrstno odkritje in tudi v evropskem kontekstu eno pomembnejših odkritij, o katerem "se bo še pisalo, govorilo in razpravljalo". Kot je povedal, so arhitekture, ki jih povezujejo s starokrščanskim delom pokopališča, izjemno redke, zaradi česar je njena vrednost še toliko večja. "Če dodamo še mozaik in freske, ki smo jih našli na lokaciji, je jasno, da gre za izjemno odkritje, ki bo tudi prezentirano," je takrat povedal za STA.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.