Novinarji na RTV Slovenija, združeni v koordinaciji novinarskih sindikatov zavoda, danes z zaostritvijo stavkovnih aktivnosti sporočajo, da s svojimi stavkovnimi zahtevami mislijo resno. Celodnevna opozorilna stavka bo trajala vseh 24 ur, v njenem okviru pa novinarska konferenca in zbor delavcev ter shod za javno RTV.
Premier Golob generalnemu direktorju RTVS: Gledanost TV Slovenija je v času vašega vodstva padla za 20 odstotkov ...
Predsednik vlade Robert Golob se je odzval na odprto pismo generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, v katerem slednji navaja vpliv svetovne energetske krize in dviga plač v javnem sektorju na finančno stanje oziroma stabilnost RTV Slovenija.
Dolžnost ustanovitelja Radiotelevizije Slovenija ni le zagotavljanje primernega financiranja, temveč predvsem zagotavljanje institucionalne avtonomije in uredniške neodvisnosti RTV Slovenija, generalnemu direktorju RTVS odpisuje Golob in nadaljuje: "Dogajanje na javni radioteleviziji v zadnjih mesecih kaže, da obstoječa zakonska ureditev omogoča razmere, v katerih prihaja do omejevanja svobode izražanja oziroma do možnosti vplivanja politike na programske odločitve RTV Slovenija. Zaposleni opozarjajo na nevzdržne razmere v informativnem programu Televizije Slovenija, poseganje v novinarsko in uredniško avtonomijo, ukinjanje oddaj, zavajanje javnosti in zaposlenih, ustrahovanje ... Javno dostopne informacije izkazujejo tudi padec gledanosti TV Slovenija in obiskanosti portala MMC. Gledanost TV Slovenija je v času vašega vodstva padla za 20 odstotkov (v obdobju od aprila 2021 do aprila 2022), pada pa tudi obiskanost spletnega mesta. Iz vsega navedenega izhaja, da upravičeno dvomimo o zakonitosti in uspešnosti vašega dela, zato vas pozivamo, da v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma zagotovite izvajanje nalog javne službe in temeljnega poslanstva Radiotelevizije Slovenija, to je zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljanov."
Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija po besedah Goloba celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja zavoda ter vrača avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija. Vprašanja, povezana s financiranjem RTV Slovenija, pravi, bodo zato lahko predmet razprave po uveljavitvi novele, "ko bosta zagotovljeni institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost RTV Slovenija".
Pirkovič s spletne strani umaknil novico o stavki
Danes smo dobili informacijo z MMC, da je v.d. urednika uredništva za nove medije Igor Pirkovič samovoljno in brez vednosti dnevne urednice ter v nasprotju z odločitvijo stavkajočih odstranil novico o stavki z naslovnice in tudi s spletne strani. Hkrati je na podportalih novice o stavki umaknil s prve strani. Na tak način do zdaj nikoli ni bilo takih posegov s funkcije urednika uredništev. Objavili pa so tudi rdečo pasico v kateri piše: "RTV SMO! Delo smo prekinili, ker zahtevamo, da se uničevanje javnega RTV-ja konča." Predstavnica kolektiva MMC Larisa Daugul je na novinarski konferenci povedala, da se Pirkovič od imenovanja na položaj več mesecev ni prikazal v redakciji. Je pa včasih poslal kako elektronsko sporočilo.
Stavkovne aktivnosti s prekinitvijo dela zaostrujejo predvsem na Televiziji Slovenija in v uredništvu Multimedijskega centra.
Večerni Dnevnik s Krevsom, Pirkovičem in Možino
Vodstvo RTVS je prevzelo stavko in cenzurira stavkovni program, je na novinarski konferenci pred stavbo RTV Slovenija izjavila novinarka Helena Milinkovič, predsednica stavkovnega odbora: "Delodajalec je v celoti prevzel oddaje informativnega programa, vključno z vsebinami, ki smo jih stavkajoči dolžni posredovati javnosti, ne glede na to, ali stavkamo ali ne." Malo pred sedmo zvečer se je nato na voditeljskem mestu Dnevnika pojavil Nejc Krevs. Prva in druga novica sta bili o RTV-ju. Najprej poročilo o stavki, pri čemer je čez ekran teklo opravičilo gledalcem in gledalkam, ker je ponedeljkova programska shema "zaradi stavke nekaterih novinarjev nekoliko okrnjena". Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough je obenem zavrnil vse očitke stavkajočih na račun vodstva javne RTV-hiše. Pred ostalimi dnevnimi novicami je sledil prispevek Igorja Pirkoviča o noveli zakona o RTVS s ciničnimi komentarji novinarja in ostalih, češ, novela bo končno depolitizirala RTVS. Nasprotno, to bo repolitizacija in rekomunizacija, je zatrdil nekdanji minister dr. Žiga Turk ...
Enega od prispevkov, o prostoru za zamolčane po vojni pobite na območju Ljubljane, je pripravil Jože Možina.
Ponedeljkovi Odmevi bodo krajši, vodila jih bo Rosvita Pesek.
Med stavkovnimi zahtevami v okviru stavkovnih aktivnosti, ki so jih začeli 23. maja, so novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač na Radioteleviziji Slovenija in socialni dialog. Prav tako zahtevajo, da je stavka plačana.
Urednici in novinarki onemogočen dostop
Po naročilu vodstva je tehnik dnevni urednici in eni novinarki ukinil možnost urejanja spletne strani. Tako jima je onemogočeno, da bi na spletno stran uvrstili novice, ki so pomembne za življenje ljudi in skupnosti. Ena takih je novica o okužbah. V.d. urednika uredništev Igor Pirkovič je sicer članke o stavki v komunikaciji z uredništvom poimenoval neoznačena "oglasna sporočila" in zahteval, da se jih umakne z vidnih mest na spletni strani.
Stranka Vesna podpira stavkajoče
V stranki Vesna podpirajo stavkovne zahteve kolektiva RTV Slovenija, hkrati pa obsojajo "pritiske in ustrahovanja" zaposlenih s stani generalnega direktorja in direktorja TV Slovenija. Ob tem so v sporočilu za javnost zapisali, da so grožnje in metode discipliniranja na RTV Slovenija "popolnoma enake metoda, ki jim je bila podvržena Jasminka Dedić", kandidatka za ljubljansko županjo v času vlade Janeza Janše.
Dedić je bila namreč zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo je vodil član SDS Zvone Černač. Ta ji je izdal pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ko je v enem intervjuju povedala, da je bošnjaška skupnost v Sloveniji strukturno diskriminirana in govorila tudi o tajnem načrtu za spremembo meh na Zahodnem Balkanu.
V stranki Vesna so tudi spomnili, da je v času Janševe vlade generalni direktor policije Anton Olaj izrekel opomin pred odpovedjo trem vodilnimi policistom na ljubljanski policijski upravi.
Medtem ko nezadovoljni novinarji stavkajo, se bo programski svet zavoda sestal na seji. Na njej bodo med drugim obravnavali kadrovsko problematiko televizijskega informativnega programa, s katerega so številni odšli zaradi slabih razmer.
Ministrstvo za kulturo poziva vodstvo RTVS, naj prisluhne zahtevam stavkajočih
Ministrstvo za kulturo podpira stavko koordinacije novinarskih sindikatov RTVS, so na ministrstvo zapisali v sporočilu za javnost. Stavkajoče podpirajo predvsem v zahtevah za krepitev uredniške, novinarske in institucionalne avtonomije ter pozivajo vodstvo RTVS, naj jim prisluhne.
Ob tem so na ministrstvu spomnili, da Evropska komisija predlaga sprejem akta o medijski svobodi, s katerim poskušajo v prihodnje preprečiti zaostrovanje razmer, kakršnemu je bila lani izpostavljena Slovenska tiskovna agencija (STA) in jim je letos izpostavljena RTVS. Komisija poskuša z aktom zaščititi pluralizem in neodvisnost medijev v EU, so dodali.
Kot nič kaj spodbudno ministrstvo izpostavlja tudi poročilo Evropskega parlamenta o stanju na področju temeljnih pravic za obdobje 2020-2021. Parlament je glede Slovenije izrazil zaskrbljenost zaradi razmer na področju svobode medijev.
Ministrstvo zaostrene razmere na RTVS pripisuje zastarelemu in problematičnemu zakonu, ki vsakokratni vladajoči politiki omogoča neposredno imenovanje vodstva RTVS in s tem poseganje v njene kadrovske in vsebinske odločitve. Zato so na ministrstvu v zakonodajni postopek že vložili novelo zakona o RTVS, njegova uveljavitev pa je zamaknjena zaradi vložene pobude za referendum. Kljub temu na ministrstvu menijo, da je sprememba zakona nujno potrebna, da bo lahko RTVS nemoteno opravljala svoje osnovno poslanstvo. To je zagotavljanje kakovostnih informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin, so našteli.
Vodstvo RTVS so zato pozvali, naj prisluhne zahtevam stavkajočih po večji uredniški, novinarski in institucionalni avtonomiji.