Urška Mlinarič
"Šolstvo razpada, ne rešujte ga na naših plečih!", "Ne imejte nas za norca. Mi nismo vaša igrača.", "Hočemo pošteno plačilo za odgovorno delo" je bilo le nekaj napisov. Nosilo jih je okoli tisoč članov Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki so se danes zbrali na protestnem shodu pred vladno stavbo.
S protestom so izrazili nestrinjanje z vladnim predlogom odprave plačnih nesorazmerij, ki po njihovem nesorazmerij ne odpravlja, temveč jih celo povečuje in prenaša v nov plačni sistem. Prav tako so ogorčeni nad vladnim poskusom razvrednotenja strokovnih nazivov. Vlado so pozvali, naj se v dialogu z njimi loti resnične odprave plačnih nesorazmerij in zaostajanja plač v vzgoji in izobraževanju, kulturi in znanosti. Odstopi naj od razvrednotenja strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi, umakne zakonsko prepoved usklajevanja plač z inflacijo za prihodnje leto in se pogaja o višini uskladitve ter že prihodnje leto vsaj delno zviša najnižje plače, ki jih je največ v plačni skupini J. Če jim vlada v zahtevah ne bo prisluhnila, se bodo prihodnjič zbrali v še večjem številu in takrat to morda ne bo protestni shod, temveč odmrznjena stavka, je posvarila predsednica glavnega odbora SVIZ Marjana Kolar. Tokrat so se na shodu namreč zbrali le sindikalni zaupniki in po nekaj članov iz vsakega zavoda, kjer ima sindikat članstvo, saj niso želeli prizadeti tistih, ki niso odgovorni za trenutno situacijo, to so otroci, starši, uporabniki v kulturi in raziskovalci na inštitutih, zato so vrtci, šole, fakultete, inštituti in muzeji ostali odprti.
Govorijo o katastrofalnih posledicah
Če bi v sindikatu pristali na predlagano odpravo plačnih nesorazmerij in razvrednotenje plačila strokovnih nazivov, bi to po mnenju Dušana Nemca, učitelja računalništva ter tehnike in tehnologije na OŠ Bogojina, imelo katastrofalne posledice za javno šolstvo. Že zdaj se v vrtcih, šolah in univerzah soočajo s pomanjkanjem pedagoškega in drugega osebja, kar vpliva na zmanjševanje kakovosti vzgojno-izobraževalnih procesov in vse resneje ogroža delovanje omenjenega sistema.
Razvrednotenje pedagoškega, znanstvenega, strokovnega in ustvarjalnega dela pod vprašaj postavlja našo prihodnost, uravnotežen razvoj, novo znanje
Ponujena plačna reforma bi situacijo še poslabšala oziroma bi, kot meni Nemec, privedla do razpada vzgojno-izobraževalnega sistema. "Zato zahtevamo, da šolstvo končno dobi mesto v družbi, ki mu zaradi vzgoje in izobraževanja naših prihodnjih generacij mora pripadati," je dejal Nemec. Podobno črno podobo, a v znanosti, je orisal tudi Jože Pungerčar z Instituta Jožef Stefan, ki je povedal, da plače na celotni lestvici, od tehničnih delavcev preko administrativnih, strokovnih do rednega profesorja in znanstvenega svetnika, že leta zaostajajo za primerljivimi v drugih delih javnega sektorja. "Če asistent z drugo bolonjsko stopnjo in habilitacijo zasluži 1200 evrov neto oziroma manj kot njegov študent ali če je povprečna plača visokošolskega učitelja ali znanstvenika za več kot 1000 evrov nižja od povprečne plače zdravnika specialista, je težko privabiti mlade v raziskovalno dejavnost ali jih vključiti v pedagoške procese na fakulteti, je našteval. Irena Porekar Kacafura, konservatorka in restavratorka v Pokrajinskem muzeju Maribor, je tudi to vlado obtožila, da ji ni mar za kulturo, saj je s predlogom odprave nesorazmerij in vrednotenja strokovnih nazivov pokazala podcenjujoč odnos do vseh zaposlenih na tem področju. Pa čeprav "smo mi sol in začimbe. Brez nas je družbeno kosilo neokusno in se bo vladi v prihodnjih mesecih zataknilo v grlu. Kajti kulturen in razmišljujoč človek je svobodno bitje, ki je kot tak absolutna vrednota in zato temelj suverenosti."
V igri več kot le plače
Zaradi vsega naštetega je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj zagotovil, da bodo naredili vse, da se vladni predlog ne uresniči. In dodal, da je v igri mnogo več in bolj pomembnega kot zgolj gole plače. "Oblastem in celotnemu političnemu razredu želimo dopovedati, da razvrednotenje pedagoškega, znanstvenega, strokovnega in ustvarjalnega dela pod vprašaj postavlja našo prihodnost, uravnotežen razvoj, novo znanje in vedenje ter nujno potrebno refleksijo družbe." In zaključil z besedami, da smo na prelomni točki. "V eni roki še držimo oljčno vejico, druga roka se dviga v stisnjeno pest. Katera bo močnejša in bo prevladala, je najbolj odvisno od prihodnjih ravnanj vlade. Mi bomo pri svojih zahtevah vztrajali, dokler bo to potrebno."
Rešitve je treba iskati na pogajanjih
Na poziv SVIZ, naj se minister za izobraževanje Dario Felda in ministrica za kulturo Asta Vrečko opredelita do spornega predloga strokovnih nazivov, so z ministrstva za izobraževanje odgovorili, da sami niso sodelovali pri njegovi pripravi. Predlog razumejo kot pogajalsko izhodišče, h kateremu so že podali pripombe. Tudi na ministrstvu za kulturo, kjer podpirajo zvišanje plačnih razredov strokovnih delovnih mest, tudi tistih z nazivi, poudarjajo, da pogajanja še tečejo. Da težko razumejo smisel protesta, pa so sporočili z ministrstva za javno upravo, kjer so spomnili, da so bila pogajanja prekinjena prav zaradi sindikalne zahteve po umiku določbe o neuskladitvi plač v javnem sektorju z inflacijo v letu 2024 iz proračunskih dokumentov.
Podporo shodu so izrazili v več sindikatih. Podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Irena Ilešič Čujovič, katere član je SVIZ, je zbranim sporočila: "Mi smo z vami in mi stojimo za vami." In napovedala skupni boj za predstavljene sindikalne zahteve, ki so z izjemo strokovnih nazivov zahteve večine sindikatov javnega sektorja.
Za zdaj ni znano, kdaj, če sploh, se bodo pogajanja me vlado in sindikati javnega sektorja nadaljevala, saj je vladna stran brez ministra za javno upravo s polnim mandatom in s tem tudi brez glavnega vladnega pogajalca. Prav tako še ni znano, ali je koalicije pripravljena iz proračunskih dokumentov umakniti določbo o neuskladitvi plač v javnem sektorju z inflacijo v letu 2024. Umik omenjenega je sindikalni pogoj za nadaljevanje pogajanj.
