Fiskalni svet je javnost in poslance včeraj znova opozoril, da vlada tudi v rebalansu proračuna načrtuje previsoke izdatke in s tem krši fiskalno pravilo. Podobno opozorilo so poslanci že slišali. A so se decembra navkljub opozorilu fiskalnega sveta strinjali s previsoko letošnjo porabo države, saj so dvignili roke za vladin popravek odloka za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn. Zdaj jim fiskalni svet spet sporoča, da naj tudi jih skrbi, ker vlada nadaljuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko. "To je lahko v trenutnih okoliščinah neustrezno, saj bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ bistveno poslabšalo," je ocenil predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun. Da varčevanje zdaj, ko gre gospodarstvu dobro, res ni potrebno, ve tudi fiskalni svet. Priporoča pa previdnost, tako pri bodočih izdatkih kot načrtovanih prihodkih. Člani fiskalnega sveta so prepričani predvsem, da vlada porabe ne bi smela naviti do maksimalno dopustne, še zlasti ker z njo ne bo reševala tudi strukturnih izzivov v prihodnosti.
1,13 milijarde bo poraba države mimo fiskalnega pravila višja kot lani
Vlade spoštovanje pravil ne bi omejevalo
Fiskalni svet je v oceni skladnosti predlaganega rebalansa s fiskalnimi pravili zapisal, da "spoštovanje zakonsko določenih fiskalnih pravil v trenutnih razmerah ne bi zahtevalo zniževanja izdatkov, temveč omejevanje njihove rasti tako, da se ob ustvarjanju zadostnega nominalnega presežka zgolj ohranja strukturno ravnotežje sektorja država". Če znaša letošnji maksimalni obseg izdatkov države v vseh štirih javnih blagajnah 20.610 milijonov evrov, bi vlada spoštovala zakonsko predpisano fiskalno pravilo, če bi bili izdatki nižji za okoli 270 milijonov evrov. "To bi še vedno predstavljajo občutno povišanje javnofinančnih izdatkov," so zapisali. Letošnji izdatki bi od lanskih torej lahko bili višji, in sicer kar za okoli 870 milijonov evrov. Nikakor pa ne bi smeli biti višji za več kot 1,13 milijarde evrov. To bi bila najvišja rast izdatkov sektorja država po letu 2009, torej v zadnjem desetletju, izjema je bilo le preteklo leto, leto 2018.
Zniževanje dolga ne bo dovolj
"Zniževanje javnega dolga naj bi se letos nadaljevalo, znova naj bi okrog polovico k temu prispevala predvidena rast nominalnega BDP in v znatni meri tudi prihodki od privatizacije. Dolg kljub znižanju v zadnjih letih ostaja visok in njegovo povišanje glede na predkrizno raven ostaja med najbolj občutnimi v EU. Zato bo raven izdatkov za obresti letos kljub predvidenemu nadaljnjemu znižanju še vedno za 400 milijonov evrov višja kot leta 2008. Fiskalni svet je prepričan, da krčenje dolga samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, vzdržne oziroma strukturno vsaj izravnane javne finance pa so nujen pogoj za zniževanje dolga na daljši rok," je ocenil fiskalni svet.
Pretirana poraba lahko ogrozi zniževanje dolga
Fiskalni svet skrbi trajno povišanje izdatkov zato, ker ob takem trajnem povišanju izdatkov pogreša vladine napovedi, kako se bo lotila strukturnih izzivov javnih financ. Tako kot vse nas jih zanima, kaj bo vlada storila, da bodo javne finance vzdržale tudi prihodnjih pet in več let staranja prebivalstva Slovenije. Pa kako bo ukrepala, ker bodo zaradi staranja izdatki za pokojnine in zdravstvo višji, oziroma, kako bo z ekonomskimi in davčnimi ukrepi poskrbela, da v javnih financah zaradi umirjanja gospodarske rasti ne bomo prisiljeni spet zategovati pasu, tudi zato, ker bomo snedli možne rezerve iz dobrih časov.
MF: Za vzdržnost financ, rast in socialo
"Vlada zasleduje dva ključna cilja, to je doseganje proračunskega presežka in zniževanje javnega dolga, ter s tem na srednji rok dolgoročno vzdržnost javnih financ. Slovenija tako zagotavlja ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ ter skrbjo za državljane in širši razvoj države. V tej luči si bomo še naprej prizadevali za dolgoročno vzdržnost javnih financ skladno s pravili, tako da ne bomo zavirali gospodarske rasti, hkrati pa bomo skrbeli za ustrezno raven socialne varnosti tudi z ukrepi za ustrezno ciljanost socialne politike. Za Slovenijo je tako ključno ohranjanje gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti ob ustrezni ravni dolga sektorja država," so se na oceno odzvali v ministrstvu za finance, vlada pa bo fiskalnemu svetu odgovorila v roku.
