Tina Recek
V sredo smo zabeležili 43 primerov pozitivnih na covid-19. "To je zelo velika številka za Slovenijo in za obremenitev za zdravstveno ter epidemiološko službo," je v današnji v izjavi za medije dejala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager in dodala, da je bilo med okuženimi sedem takih, ki so imeli že odrejeno karanteno. Številke še razkrivajo, da je Slovenija po 14-dnevni pojavnosti virusa zdaj že prešla mejo 15 okuženih na 100.000 prebivalcev.
Razpršenost novookuženih je po Sloveniji precejšnja, največ so jih v sredo odkrili v Ljubljani. Po podatkih covid-19 sledilnika so pri 1168 testiranjih na novi koronavirus deset okužb potrdili v prestolnici, štiri v Celju in Tržiču, tri okužbe v Šentjurju, Črnomlju in Ilirski Bistrici. Eno okužbo so odkrili v občinah Ljubno ob Savinji, Štore, Rečica ob Savinji, Maribor, Zreče, Metlika, Novo mesto, Medvode, Ig, Miren - Kostanjevica, Ankaran, Radeče, Zagorje ob Savi, Mirna, Lukovica in Domžale. Umrl ni noben bolnik s covidom-19, jih pa bolnišnično oskrbo potrebuje 17, od tega dva potrebujeta intenzivno zdravljenje. Iz bolnišnic v domačo oskrbo so odpustili tri bolnike.
Rast na Hrvaškem
Na Hrvaškem so danes potrdili 255 novih okužb z novim koronavirusom, s čimer so že drugič ta teden potrdili rekord. Trenutno imajo na Hrvaškem 1689 aktivnih okužb, je sporočil nacionalni štab civilne zaščite.
Nehvaležne napovedi
Sicer pa epidemiološke preiskave še potekajo. Čakš Jagrova je dejala, da je do zdaj jasno, da so med novopotrjenimi okužbami zabeležili 14 uvoženih primerov, skoraj vsi so iz Hrvaške. Med obolelimi je največ ljudi v starosti od 15 do 24 in od 24 do 34 let. Po zagotovilu namestnice predstojnika okuženi dobro sodelujejo s pristojnimi službami, večinoma povedo, kje so se zadrževali. Ob tem pa je pozvala k upoštevanju navodil NIJZ, sodelovanju z epidemiološko službo, če ta potrebuje podatke, in k uporabi aplikacije za sledenje stikom. Vse to bi pomagalo, da bi širjenje okužb vendarle zamejili.
O tem, ali zaradi vračanja številnih slovenskih turistov iz Hrvaške v naslednjih dneh gre pričakovati povečano število okuženih, pa je menila, da je to odvisno od tega, za kakšno populacijo gre in kako je dopustovala. Če so to ljudje, ki dopustujejo v svojih apartmajih in ne v rizičnih okoljih, ne pričakuje, da bi se število okužb drastično povečalo. A kot je še pristavila, so napovedi nehvaležne.
Čas kot varovalka
Na vprašanje, ali bo 1. septembra smiselno odpreti srednje šole, če največ okužb prihaja iz te starostne skupine, je odvrnila, da je veliko okuženih tudi iz starostne skupine od 25 do 34 let. Poleg tega je težko reči, da ravno oni sodijo v skupino, ki bi najbolj ogrožala druge, saj ni znano, koliko teh ljudi se je zadrževalo na ogroženih območjih. In še, da sta do začetka pouka dva tedna in v tem času se pokažejo znaki morebitne okužbe. Kar je dovolj časa oziroma dobra varovalka, da se lahko orientirajo, kateri scenarij izobraževanja bo najbolj ustrezen za srednje šole. Čakš Jagrova je še pristavila, da se razmere slabšajo po vsej Evropi, zlasti velik porast so zabeležili v Španiji, Franciji, Luksemburgu in v še nekaterih drugih državah.
