Zagotovo se je vsakemu razmišljajočemu Slovencu v letošnjem supervolilnem letu zgodilo neizmerno začudenje, kako lahko očitna laž, recimo tista o tisočih beguncih, ki čakajo na to, da bodo planili nad Slovenijo, tako učinkovito zaživi življenje na družbenih omrežjih. In ne samo, da obstaja, zadeva se širi, potencira, vali in plodi, navadno z izdatno pomočjo lažnih profilov in/ali robotov. Novice ne ustavi nihče, tudi realni podatki resnih inštitucij ne. Podobna zgodba, če ne še bolj umazana, se ponavlja še pred lokalnimi volitvami, ko lokalni agitatorji ogorčeno širijo svojo "resnico", uperjeno proti vsem tarčam izven navijaškega kluba. A verjetno so najbolj škodljive prevare na področju zdravljenja in medicine, prav družabna omrežja s tovarnami lažnih novic so denimo dala velik zagon proticepilskim gibanjem. torej Kakšen je mehanizem lažnih novic, kako delujejo fake news komore in zakaj so tako učinkovite prav v družbenih omrežjih, kjer za mnoge postanejo resnica?
Profesor fizike dr. Matjaž Perc, ki se na fakulteti za naravoslovje in matematiko mariborske univerze ukvarja s fiziko družbenih pojavov, opisuje mehanizem odmevnih komor, ki jih vzdržujejo računalniški algoritmi: "Ljudje na spletnih družbenih omrežjih pogosto iščejo samopotrditev. Za svoje nazore, razmisleke, poglede, ideje, za svoj videz. In kdo je tisti, ki bo všečkal tvojo misel? Tisti, ki misli enako. Slednji in njegovi prijatelji, ti bo tudi priporočeni kot potencialni novi sledilci in/ali prijatelji. In ta preprosta povratna zanka ima nenamerno posledico, da se pogosto in povsem spontano in brez centralnega načrtovalca vzpostavijo t.i. 'echo chambers' oziroma odmevne sobe ali sobane. Gre za metaforo, ki opisuje situacije, v katerih so, najpogosteje napačna prepričanja in informacije potrjene in podkrepljene z ponavljanjem in komunikacijo znotraj zaprtega sistema. Nekdo sicer lansira napačno novico, neko izmišljotino, ampak širijo pa jo tisti, ki ji želijo verjeti, in novica se širi najhitreje in najučinkoviteje med somišljeniki."
Nečimrnost in čredni nagon
Internet poleg udobja anonimnosti ponuja še praktično možnost odkrivanja svojega kluba. Somišljeniki se hitro najdejo in v takih komorah postanejo laži resnice. "Kdo pa nima rad, če se mu prikima, se z njim strinja, in se mu da kompliment? Napišeš svoje mnenje, in nekdo drug napiše 'Super si to napisal. Zadel si bistvo.'. In to deli dalje, dokler nisi sam, s svojim sledilci na čelu, prepričan, da je tvoje mnenje ultimativna resnica. Ljudje imamo tudi močan čredni nagon. Radi pripadamo. Družini, športnemu klubu, vaški godbi na pihala, levici, desnici, veganom, Jehovim pričam, čemerkoli, kar nas potrjuje v tem kar radi počnemo, ali v kar verjamemo. Verjetno nas takšne pripadnosti osmišljajo onkraj naših osebnih razsežnosti, online in offline," razlaga Perc ter izpostavi še naravni strah pred kritiko: "V tej luči so ''echo chambers'' v veliki meri odsevi našega ega, ki išče potrditev. Lahko namreč boli, če se izpostavimo s svojo mislijo kjer ta ne naleti na odobravanje. Kjer smo deležni kritike. In potem se pogosto ogradimo in omejimo, dokler si ne uredimo okolja, ki nam ustreza. Na spletu je to zelo enostavno in pragmatično urejeno, in potem se zelo pogosto tudi zgodi."
Podganje dirke, ki bolijo dušo in telo
Zdi se, da so politični strategi v povezavi z novičarskimi portali odkrili neizmerno učinkovitost fake news mašinerije v ameriških volitvah leta 2016. Fenomene teh volitev in lažnih novic danes proučujejo številni znanstveniki, pravi Perc, čeprav je pri teh primerih težavno zagotoviti vhodne podatke. A zakaj številni Američani še danes verjamejo, da Hillary Clinton prodajala orožje ISIS-u, čeprav je šlo za dokazano lažno novico? Psiholog David Rapp z Univerze v Južni Kaliforniji je opravil nekaj raziskav v katerih je primerjal pomnjenje lažnih in pravilnih dejstev. Ugotovil je, da s ponavljanjem lažnega dejstva človeški možgani shranijo informacijo. In četudi v tistem trenutku vedo, da je informacija napačna, se sčasoma informacija o lažnosti lahko izgubi. Kaj bo "ostalo" zapisano v možganih je odvisno od kompleksnosti informacije, enostavnejše se obdržijo dlje časa. Za Science news Rapp poudari, da je za boj proti lažnim informacijam zelo pomembno, da obnovimo znanje o kritičnem mišljenju ter da takrat, ko s pomočjo googla ali kako drugače odkrijemo neresnično novico, dobro zapomnimo tudi dejstvo, da je lažna.
Da je je nepodleganje lažnim informacijam težaško delo pravi tudi Perc: "Boj proti lažnim novicam je boj proti samemu sebi. Če ne želimo biti pod vplivom napačnih in nepopolnih informacij je naloga številka ena, da diverzificiramo nabor spletnih mest na katerih beremo novice. V spletnih družbenih omrežjih ne blokiramo in ne prenehamo slediti ljudem, ki se z nami ne strinjajo in nas kritizirajo. Sprejmemo drugače misleče, brez sovražnega govora in napada. Ampak vse to se že bere kot veliko dela, in kot ena velika bol. In to v času, ko časa v glavnem nimamo, in ko podganje dirke že tako bolijo dušo in telo. Zato, s šalo, živele odmevne sobane."
