Princip oblikovanja padle novele zakona o vodah je zaradi priročnega obvoda mimo javnosti, kot kaže, prikladen tudi ob drugih priložnostih. Čeprav javne razprave o tem, ali Slovenija sploh želi oziroma potrebuje drugi blok jedrske elektrarne ali ne v Sloveniji še nismo opravili, je s spremembo besedila dokumenta in nato še z amandmajem koalicija poskrbela za to, da se nadaljuje pridobivanje dovoljenj za drugi jedrski blok.
Danes namreč poslanci odločajo o dokumentu, ki naj bi usmeril energetsko prihodnost države, o Resoluciji o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije. A dokument se v pomembni točki razlikuje od tistega, ki je bil v javni razpravi. "Vlada je namreč na 71. redni seji sprejela Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Sprejeta Resolucija v nasprotju z verzijo, ki je bila leta 2020 v javni obravnavi, in v nasprotju s sprejetim Nacionalnim energetsko-podnebnim načrtom ni govorila več o dveh ali več možnih energetskih scenarijih za prihodnost Slovenije, temveč je usmerila energetsko prihodnost Slovenije v jedrski scenarij oz. gradnjo še enega jedrskega reaktorja," opozarja združena koalicija okoljevarstvenih organizacij Focus, Greenpeace in Pravno informacijski center. V besedilu so se namreč znašle tudi podlage za pričetek formalnih postopkov za izgradnjo novega jedrskega reaktorja, vključno z energetskim dovoljenjem, državnim prostorskim načrtom, integralnim gradbenim dovoljenjem, še navajajo.
Z amandmajem nazaj v besedilo
Vse skupaj se vrti okoli določbe, ki pravi: "na področju jedrske energije Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvede upravne postopke in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje". Katja Hus iz Greenpeacea: "Gre za stavek, ki ga je parlamentarni odbor za infrastrukturo na pobudo javnosti že odstranil iz besedila, sedaj pa so ga SDS, NSi in SMC z amandmajem vrnile v besedilo. V praksi ta stavek pomeni izdajo energetskega dovoljenja za drugi blok. Ne gre za to, ali smo za jedrsko opcijo ali proti njej, gre za način odločanja. Gre za enake korake, kot smo jih videli v projektu TEŠ 6."
Katja Hus: "Gre za enake korake, kot smo jih videli v projektu TEŠ 6"
Spomnimo še, da je v postopku pridobivanja dovoljenj za izgradnjo drugega bloka tudi čezmejna presoja vplivov na okolje, kjer bo predvsem zahtevno pridobivanje avstrijske privolitve. Nedavno so v Avstriji zbrali 43.000 podpisov za ustavitev Jedrske elektrarne Krško.
Je treba o NEK2 odločati na referendumu?
In kako bodo danes glasovali poslanci? Večina poslanske skupine nepovezanih poslancev (vodi jo Janja Sluga) bo amandma podprla, saj menijo, da dobava pasovne električne energije ne sme postati odvisna od mednarodnih trgovcev, "saj bo to bistveno podražilo njeno ceno". Amandma po njihovem mnenju odpira več opcij glede strategije preskrbe Slovenije s pasovno električno energijo v prihodnje. Od mnenja se ograjuje Branislav Rajić, ki amandmaja ne bo podprl zaradi ukinitve alternativnega scenarija, ki ni vključeval gradnje drugega bloka JEK: "Resolucijo je vlada spremenila mimo izsledkov javne razprave in ta pomeni prost voucher vladi, da osreči proizvajalce svetu vse manj zanimive jedrske tehnologije. Glede na dejstva in menje, ki sem si ga o ministru za okolje ustvaril, mojega zaupanja glede skrbnega ravnanja za javni interes nacionalne energetike nikakor ne more imeti."
V Stranki Alenke Bratušek (SAB) so prepričani, da je "treba jasno povedati, kako bi jedrsko energijo iz NEK nadomestili in kakšni bi bili stroški". Če bo Slovenija gradila NEK 2 oz. nov jedrski reaktor, bi bilo prav, da se do tega vprašanja najprej opredelijo državljani na referendumu, menijo in prav zaradi slednjega omenjenega amandmaja na jutrišnjem glasovanju ne bodo podprli.
V SNS Zmaga Jelinčiča pa pravijo: "Logično je, da bomo resolucijo podprli, prav tako amandma. Dejstvo je, da oskrba z električno energijo potrebuje dodaten blok NEK. Gradnjo elektrarne na Muri je prepovedala Cerarjeva vlada. Polovico elektrike iz sedanje NEK pa po odločitvi Drnovškove vlade dobijo Hrvati."
V Levici ne bodo podprli predlaganega amandmaja. "Čeprav podpore povečani proizvodnji jedrske energije ne izključujemo, mora biti morebitna odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne sprejeta demokratično na referendumu, ne pa vsiljena pod pretvezo naglice in pod pogoji, ki jih diktirajo razne interesne skupine. Za jedrsko ali proti njej se moramo odločiti na podlagi soočenja različnih konceptov o prihodnosti energetike, o naših družbenih potrebah in o posledicah za naš podnebno ogroženi planet," so sporočili iz Levice.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
