Dve interpelaciji nista imeli učinkov. Na tnalu kmalu tudi Asta Vrečko in Marjan Šarec? Kaj želijo doseči v SDS

V senci drugega kroga predsedniških volitev sta v državnem zboru v minulih dneh brez resnih političnih učinkov in medijskega pompa minili interpelaciji proti zunanji ministrici Tanji Fajon in notranji ministrici Tatjani Bobnar, ki sta bili vnaprej obsojeni na neuspeh. Opozicija v svoji nameri za odstavitev obeh ministric na koncu ni zbrala niti vseh 35 glasov, ki jih imata s skupnimi močmi na voljo SDS in NSi, medtem ko je koalicija tako v vsebinskem kot glasovalnem delu zlahka ubranila močni posameznici v vladi pod vodstvom Roberta Goloba.

Poskusi iz obupa

Med razpravo o obeh interpelacijah je v državnem zboru nastal vtis, da gre pri manevru SDS predvsem za poskus mobilizacije desnega volilnega telesa v luči predsedniških in lokalnih volitev ter serije referendumov. Ko je bila na tnalu notranja ministrica Tatjana Bobnar, se je največja opozicijska stranka znova zatekala k strašenju državljanov pred navalom ilegalnih migrantov. Poslanec Branko Grims je v parlamentarni dvorani v svojem slogu razkazoval različne fotografije in razlagal, da razmere v Sloveniji na področju varnosti in svobode javne besede vse bolj spominjajo na podobe nacistične Nemčije ob vzponu Adolfa Hitlerja. Koalicija meni, da je šlo pri vloženih interpelacijah tudi za izčrpavanje tako obravnavanih ministric kot poslancev, ki so za obe razpravi porabili več kot 20 ur svojega časa, namesto da bi se ukvarjali s koristnejšimi posli.

"SDS načeloma nikoli ni vlagala interpelacij z upanjem, da bi razrešila kakšnega ministra. Tokrat ni bilo nič drugače. Šlo je predvsem za piarovski učinek na temah, ki jih v stranki ves čas poudarjajo. Interpelaciji sta se zgodili v zelo nesrečnem obdobju, ko so v ospredju volitve. Vse skupaj izgleda kot poskus iz obupa, poleg tega interpelaciji nista bili deležni tolikšnega medijskega odmeva, kot so verjetno računali predlagatelji. Tudi komentarji na spletu so bili malce posmehljivi z obeh strani na račun izgubljenih parlamentarnih dvobojev SDS. Lahko bi bilo drugače, če bi izbrali primernejši čas," je komentiral politični analitik in nekdanji poslanec Bogdan Biščak, ki meni, da je opozicija na začetku novega sklica državnega zbora neposrečeno uporabila instrument interpelacije. "Tudi v SDS so se zavedali, da so izbrali neprimeren trenutek in da gre pravzaprav za bojevanje z mlini na veter."

Koalicija še bolj enotna

Med obema sejama se je večkrat zgodilo, da so poslanske klopi v opozicijskih vrstah samevale, kar po oceni koalicije kaže na neresno politično igro z izpraznjeno politično vsebino. Poslanci Svobode, SD in Levice so se v obeh primerih zlahka prešteli in ministricama izrazili nedvomno podporo na podlagi vsebinskih razlogov. Koalicija vse od svojega nastanka po aprilskih volitvah na glasovanjih vztrajno dokazuje svojo enotnost, kar v manjšinski levosredinski vladi pod vodstvom Marjana Šarca nikakor ni bilo samoumevno. Premier Golob je prav tako napovedal, da bo koalicijo vsaka interpelacija še bolj poenotila. "Prvi interpelaciji v tem mandatu sta šli mimo brez vsakega učinka. Znova se je pojavljala tipična retorika SDS, ki se je z Brankom Grimsom v glavni vlogi vrnila na stara pota, potem ko jih je v predsedniški kampanji nekoliko zakril Anže Logar," meni Biščak. Dodajmo, da Logar na glasovanjih o interpelacijah ni bil prisoten v dvorani, manjkal je tudi predsednik krščanskih demokratov Matej Tonin. NSi je v obeh primerih prispevala po štiri od osmih glasov za zamenjavo ministric, čeprav pri pisanju in vlaganju interpelacij ni sodelovala.

Kmalu nov paket interpelacij

Pričakovati je, da bo opozicija kmalu zahtevala nov paket interpelacij zoper člane ministrskega zbora. Ko bo vlada dokončno realizirala predvolilno zavezo o odpovedi vojaškega nakupa osemkolesnikov boxer, se obeta interpelacija zoper obrambnega ministra Marjana Šarca. V državnem zboru bi svoje delo lahko zagovarjala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki ji v opoziciji očitajo nedržavotvornost zaradi napovedane združitve Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja za novejšo zgodovino v nov javni zavod. Kot kaže, se obema napovedanima interpelacijama obeta skupna podpora obeh opozicijskih strank, pri čemer bi glavno vlogo lahko prevzela NSi. V koaliciji menijo, da je stopnjevanje parlamentarnega pritiska na delovanje vlade sicer odvisno od politične forme SDS. Poleg številnih interpelacij, ki bodo prav gotovo doletele Golobove ministre v štiriletnem mandatu, v koaliciji ne izključujejo možnosti, da bi opozicija v primernem trenutku zahtevala tudi glasovanje o nezaupnici vladi, čeprav ob trenutni razporeditvi poslanskih skupin ni nobene možnosti za sestavo alternativne vladne ekipe. Konstruktivna nezaupnica je do zdaj uspela dvakrat. Leta 1992 je Lojzeta Peterleta na položaju predsednika vlade zamenjal Janez Drnovšek, dobrih 20 let kasneje pa je Alenka Bratušek kot prva slovenska premierka nasledila Janeza Janšo.