Boris Jaušovec
Zunanja ministrica Tanja Fajon in njen italijanski kolega Antonio Tajani sta se na današnjih pogovorih v Ljubljani zavezala k nadaljnjemu sodelovanju med Slovenijo in Italijo glede nezakonitih migracij, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. Kot sta povedala na tiskovni konferenci po srečanju, sta se strinjata, da bi morali to vprašanje rešiti na ravni Evropske unije.
Mešane policijske patrulje
Slovenska ministrica je ob tem poudarila, da Slovenija in Italija glede migracij že dobro sodelujeta, tudi z mešanimi policijskimi patruljami na meji med državama. Dejala je še, da bo Slovenija pomagala pri urejanju nezakonitih migracij. "Iščemo pa tudi možnosti, kako bi Italija, Slovenija in Hrvaška skupaj zavarovale zunanjo schengensko mejo," je dejala Fajon in pojasnila, da bodo o obvladovanju migracij na zahodnobalkanski poti govorili na tristranskem srečanju, ki bo predvidoma še pred poletjem v Rimu. Mimogrede, danes se je izvedelo, da imamo tudi na avstrijsko-slovenski meji zaradi učinkovitega preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij že od prejšnjega tedna skupne mešane patrulje. Sestavljene so iz pripadnikov slovenske in avstrijske policije, so sporočili z Generalne policijske uprave (GPU). Mešane patrulje so že prej delovale tudi na meji s Hrvaško in Madžarsko.
12
milijard evrov znaša blagovna menjava med Slovenijo in Italijo
Naj pri tem dodamo, da v Zagrebu niso preveč naklonjeni skupnim slovensko-hrvaško-italijanskim policijskim patruljam na svoji južni meji, ki je z novim letom postala nova schengenska meja, saj se je tja preselila s slovensko-hrvaške meje. Neuradno smo tako iz drugih dobro obveščenih virov slišali, da bi Rim utegnil ustanoviti mešane policijske patrulje, ki pa bi zategadelj patruljirale na bosanski strani te meje.
Podpora Zahodnemu Balkanu
Ampak da Ljubljana in Rim dobro sodelujeta glede migracij, je potrdil tudi Tajani. "Toda naša prizadevanja ne bodo zadostovala, če ne bo prizadevanj na ravni celotne EU," je opozoril. Vprašanje migracij je po njegovi oceni mogoče rešiti, če bo zagotovljena stabilnost na Zahodnem Balkana. Ministra sta se zato zavezala k podpori državam Zahodnega Balkana na poti v EU. Grožnja, da bi torej lahko Italija kmalu na meji s Slovenijo zavoljo povečanega nezakonitega prehajanja meje znova uvedla mejne kontrole, kot je bilo nazadnje v času pandemije covida-19, je verjetno zdaj za nekaj časa odstranjena.
Skoraj štirikrat več ilegalnih prehodov kot lani
Slovenska policija je v prvih dveh mesecih letos obravnavala že 5162 nezakonitih prehodov državne meje, kar je skoraj štirikrat več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 1295. Daleč največ med njimi je bilo državljanov Afganistana, ki predstavljajo dobro petino vseh migrantov, precej je naraslo tudi število državljanov Maroka, Rusije in Kube.
Z vstopom Hrvaške v schengensko območje so se po novem letu opazno spremenile poti migrantov, saj je v primerjavi s preteklim letom največji pritisk nelegalnih prečkanj meje v začetku tega leta opaziti na območju novomeške policijske uprave, kjer so zabeležili skoraj 60 odstotkov vseh primerov, medtem ko je bilo na območju koprske uprave prvi mesec leta 30 odstotkov vseh primerov.
Veliko višje kot lani je bilo v tem času tudi število izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Skupaj jih je bilo 4763, kar je več kot petkrat več v primerjavi z letom 2022, pri čemer je šlo v četrtini primerov za državljane Afganistana, v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko jih skoraj ni bilo, pa je letos precej primerov prosilcev iz Maroka, Rusije, Kube in Indije. (epl)
Sogovornika sta se v Ljubljani tudi strinjala, da obstaja velik interes za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo, zlasti na področju turizma. Pri tem sta izpostavila pomen vzpostavitve letalske povezave med Ljubljano in Rimom. Gospodarsko sodelovanje se sicer krepi, blagovna menjava med državama je lani presegla 12 milijard evrov in se je v primerjavi z letom prej precej povečala. Da bi ga še okrepili, želita državi po besedah Tajanija med drugim organizirati poslovni forum, da bi privabili slovenska podjetja v Italijo in italijanska v Slovenijo.
Kaj bo s procesom sprave
Med pomembnimi temami pogovorov sta bili tudi manjšini - slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji. Slovenska zunanja ministrica, ki se je pred dnevi sešla s predstavniki Slovencev v Italiji in je italijanskega kolega med drugim seznanila z željo manjšine po zastopstvu na deželni in državni ravni v Italiji. "V Italiji je veliko manjšin in morali bi spremeniti ustavo, če bi želeli vsem zagotoviti zastopstvo," je dejal Tajani. Ob tem je dodal, da italijanska zakonodaja omogoča izvolitev predstavnikov manjšine in da je tudi zdaj v italijanskem parlamentu senatorka iz vrst slovenske manjšine.
Nič pa novinarji niso poročali, ali sta ministra kakšno rekla tudi o spravnem procesu, ki sta ga zaznamovala tedanja predsednika držav Borut Pahor in Sergio Matarella ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu. V Rimu, ki je pod vlado Giorgie Meloni, ta pa je tudi vodja postfašistične stranke Bratje Italije, namreč nekateri razmišljajo, da bi bazoviško fojbo povzdignili v spomenik evropskega pomena. Kritiki slovenske zunanje politike pa tudi opažajo, da Slovenija vsaj javno ne poziva več Italije, naj vendarle dvigne s fiduciarnega računa odškodnino za optante iz slovenske Istre, kaj šele, da bi znova zahtevala vrnitev umetnin, ki so jih italijanski fašisti pod pretvezo zavarovanja odnesli iz tega dela Slovenije.
Vodjo italijanske diplomacije je po pogovorih z ministrico Fajon sprejel tudi premier Robert Golob, kasneje je imel na programu še srečanje s predsednico republike Natašo Pirc Musar.
