
Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki jih vodi generalni direktor Aleksander Brunčko, so konec julija pridobile uporabno dovoljenje za segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje. Gradnja dela, ki leži na levi brežini odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje, se je začela lani avgusta in se je zaključila v začetku maja letos, nakar je začela elektrarna poskusno obratovati. Po opravljenem tehničnem pregledu in pridobljenem uporabnem dovoljenju sončna elektrarna prehaja v redno obratovanje, so zapisali v sporočilo za javnost.
Segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje je umeščen na levi breg neizkoriščene brežine odvodnega kanala največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje – od mostu čez kanal do dirkališča Slovenja vas – v dolžini 905. Vgrajenih je 5.694 foto-napetostnih modulov skupne nazivne moči 2,5 MWp, ki letno lahko proizvedejo 3.000 megavatnih ur električne energije. Gre za del večje sončne elektrarne skupne projektirane nazivne moči 30 MWp in predvidene letne proizvodnje 37.000 megavatnih ur, ki bo zgrajena na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. Zanjo že poteka postopek državnega prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor, ob čemer v DEM proučuje tudi druge primerne lokacije za postavitve sončnih elektrarn.
Razvijajo tudi projekte na drugih področjih izkoriščanja obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. Med njimi izpostavljajo postavitev treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak – skupne moči 46 MW in letne proizvodnje 122 gigavatnih ur električne energije. Pri projektu Vetrne elektrarne Ojstrica dopolnjujejo Okoljsko poročilo, nakar bo sledila javna razgrnitev. Pri Vetrnih elektrarnah Rogatec in Paški Kozjak pa so v izdelavi strokovne podlage, potrebne za pripravi Okoljskih poročil, katerih zaključka sta, skupaj s študijama variant in idejnimi zasnovami, predvidena v naslednjem letu. Pridobili so tudi gradbeno dovoljenje za prvo geotermično elektrarno Pg-8, kjer naj bi dela na terenu stekla konec tega oziroma v začetku prihodnjega leta in bodo trajala približno pol leta. Na področju shranjevanja električne energije so oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za baterijski hranilnik moči 60 MW na lokaciji ob hidroelektrarni Mariborski otok. Prav tako je v zaključni fazi izdelava dokumentacije za gradnjo male hidroelektrarne Pesnica. V DEM še izpostavljajo prenovo sekundarnih sistemov, prenovO jezu Markovci in celovito rekonstrukcijo hidroelektrarne Formin.
Dravske elektrarne in njenih osem velikih hidroelektrarn na reki Dravi, se že leto dni od lanskega avgusta soočajo s pomanjkanjem padavin v porečju reke, kar ima za posledico približno 30 odstotkov nižjo proizvodnjo od načrtovane.