Zakaj se kljub ostrim omejevalnim ukrepom širjenje virusa ne ustavlja?
"Najkasneje od sredine septembra dalje je število novih primerov naraščalo eksponentno, s konstantnim dnevnim prirastkom. Že takrat bi bili morali ukrepati, pa nismo. Eksponentna rast se je še pohitrila v začetku oktobra, ampak smo šele proti koncu oktobra vpeljali ukrepe, ki so omejili število aktivnih primerov na okrog 20.000, kot jih imamo zdaj. Širjenje virusa se ne ustavlja oziroma ga je bistveno težje ustaviti, ker imamo zdaj opravka s pobeglo verižno reakcijo. Sicer vstavljamo borove palčke v reaktor, ampak žal ne moremo biti prepričani, da ga ne bo kljub temu razneslo. Predolgo smo čakali z ukrepi. Število aktivno okuženih je previsoko, da bi ukrepi, ki so bili uspešni med prvim valom, bili uspešni tudi zdaj."
Kakšni ukrepi bi bili potrebni, da se bi to zgodilo?
"Pravkar imamo v recenziji članek, kjer smo s pomočjo matematičnega modela in dejanskih podatkov o družbenih stikih pokazali, da 'top-down' pristopi k zajezitvi epidemij ne delujejo oziroma delujejo samo, če so res drakonski. Bolj konkretno: zapiranje občin nima nobenega smisla. Tudi pavšalno omejevanje stikov ne. Smisel morda ima prepovedati strog izhod vsem stanovalcem hiše, bloka ali doma, kjer se okužba pojavi. Tako so naredili v številnih kitajskih mestih in je delovalo. Ampak to za zahodni svet verjetno ni sprejemljivo. Preostane nam samo 'bottom-up', torej iz vsakega posameznika izvirajoča skrb za sočloveka in za družbo. Brez osebnega zavedanja vsakega posameznika, da samo vsak sam lahko naredi, kar je nujno potrebno, da se epidemija zaustavi, ne bo boljše. Zdaj smo na platoju samo zato, ker preko 'top-down' omejitev, kot so zaprte občine, šole, gostilne, lokali, trgovine, dobesedno na silo uveljavljamo, kar bi morali tako ali tako početi iz lastnih, notranjih vzgibov. In seveda ne deluje zelo dobro, ker takega zakona, ki se ga ne da kršiti, še niso napisali. Še več, zaradi vseh dolgotrajnih omejitev pri številnih še bolj tli želja po uporu in zoperstavljanju in druženju in normalnem življenju."
Kakšen razvoj epidemije napovedujejo trenutni podatki?
"Že tri tedne se število aktivnih primerov ne spreminja. Približno toliko, kot jih vsak dan zboli, toliko se jih tudi pozdravi in umre.
Dnevno imamo v povprečju, recimo čez sedem dni, 1500 novih primerov, in prav tolikšna je vsota ozdravelih in umrlih na dan, seveda spet v povprečju čez sedem dni. Razvoj epidemije približno dvakrat na teden objavljamo na spletni strani Fakultete za naravoslovje in matematiko. Trenutno lahko povemo samo, da smo na platoju, ki bo ostal takšen, kot je, če se ne bo kaj spremenilo. Če bomo ukrepe sproščali, bo zagotovo slabše. Če jih bomo zaostrovali, pa žal ni nujno, da bo dosti bolje. Ključ do uspeha je v ljudeh, v vsakem posamezniku, in to se z ukrepi, pa naj bodo še tako strogi, ne da kontrolirati. Še posebno ne sredi veselega decembra."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
