Franja Žišt
Izvedba letošnje mature buri duhove. Če ob začetku epidemije ni bilo znano, ali jo bo mogoče izvesti, so z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pred kratkim sporočili, da matura bo, le nekateri datumi se bodo malo zamaknili. Matura se bo po sedanjem scenariju začela 30. maja, dijaki četrtih letnikov, ki bi morali v začetku maja pisati esej iz materinščine, se bodo z njim spopadli 1. junija. Ob tem pa so vse glasnejši pozivi o tem, da letošnje mature bodisi ne bi smeli izpeljati bodisi bi jo morali skrčiti ali kako drugače prilagoditi. Pobude prihajajo predvsem iz dijaških vrst, oglasili so se tudi pravniki. Danes se je s pismom na javnost obrnil direktor Državnega izpitnega centra (RIC) - slednji bdi nad maturo - dr. Darko Zupanc. Na osmih straneh je obrazložil strokovne argumente za izvedbo mature.
Maturanti že zaključujejo praktični del
"Pred tremi tedni sem zaradi negotovosti in skrbi, kako bo z letošnjo maturo, pisal maturantom. V vmesnem času je prišlo do odločitve, da matura tudi letos bo," začne Zupanc in dodaja, da v tem času maturanti splošne mature in njihovi učitelji brez zaznanih večjih težav in polemik zaključujejo praktične dele pri izbirnih predmetih. Ob tem pa razna javna pisma ustvarjajo nezaupanje v strokovne rešitve, izpostavi. "Ker je soočanje z epidemijo v Sloveniji že obrodilo dobre rezultate in so trendi obetavni, izražanje skrbi za zdravje maturantov in učiteljev ni več glavni razlog za korenite spremembe izvedbe mature. Napovedana je možnost ponovne uvedbe, najbrž nekoliko prirejenega, pouka v šolah za zaključne letnike v mesecu maju," izpostavlja direktor.
Izvedba splošne in poklicne mature vključuje okoli 17 tisoč maturantov, odloča pa ne le o zaključevanju srednje šole, ampak tudi o urejenem in predvidljivem prehodu v terciarno izobraževanje. "Težko je spregledati izraženo in poudarjeno nezaupanje v stroko, izkušnje, reference, kompetentnost. V Sloveniji se žal pogosto reševanje strokovnih vprašanj zameša s politično demokracijo; kot da vsak glas pri tem šteje, celo enako. Za relevantno strokovno razpravo se je treba najprej kvalificirati z znanjem, referencami, izkušnjami, preteklimi rezultati na določenem področju," opozarja Zupanc in dodaja, da o maturi pač ne more odločati vsak. Zdi se mu, da se tudi pri maturi, podobno kot pri razpravah o cepljenju, enači mnenja vseh, tako strokovnjakov kot laikov: "To, kar se je še nedolgo nazaj dogajalo v razpravah o (ne)obveznem cepljenju, se v teh tednih dogaja glede letošnje izvedbe mature. Preklic mature bi bil posameznikom ali skupinam v korist, sicer najbrž samo kratkoročno, celotni generaciji oziroma večini v njej pa v evidentno in večletno škodo. Pa se kljub temu poskuša enačiti mnenja dijakov in aktivnih laikov z izoblikovanimi stališči in preverljivimi argumenti izkušenih strokovnjakov." RIC ima s splošno maturo že več kot 25 let izkušenj, s poklicno pa 18.
Zaključni letniki v šolo že maja
Kdaj bodo šole odprle svoja vrata, še ni znano. Je pa ministrstvo danes objavilo nov rok za prijavo za vpis v srednješolske programe in dijaške domove - to je 11. maj. Šolsko ministrstvo naj v načrt za odprtje šol in vrtcev takoj vključi reprezentativne predstavnike učiteljstva in drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, so medtem opozorili v sindikatu SVIZ. "Zaposleni so tisti, ki bodo ponovno vzpostavljali normalno delujoče vzgojno-izobraževalne procese v vrtcih in šolah," so zapisali in poudarili, da ne morejo biti izključeni iz razprav. Z morebitno vrnitvijo dijakov četrtih letnikov v šole po prvomajskih praznikih so bili seznanjeni iz medijev. Ministrstvo mora takoj pristopiti tudi k analizi delovanja izobraževanja na daljavo, zmotno je prepričanje, da izobraževanje na daljavo lahko nadomesti vzgojno-izobraževalne in socializacijske procese v šolah, opozarjajo v sindikatu.
Matura je pravičnejša od ocenjevanja
Zupanc opozori na številne skupine dijakov, ki se letos ne bi mogli vpisati na želene fakultete, če mature ne bi bilo - od lanskoletnih, ki želijo izboljšati rezultat, do maturantov poklicne mature, ki denimo ne morejo pridobiti ocene dodatnega predmeta. Eden izmed očitkov te dni se je nanašal na nepravično izpeljavo mature, saj naj bi imeli mladi iz družin z nižjim socialnoekonomskim statusom več težav, ker zadnje tedne bržkone niso bili deležni enakega učenja kot tisti iz bolj premožnih družin. "Ali se res nihče od javnih kritikov ni pozanimal, da tudi na RIC-u že več let naslavljamo vprašanje nepravičnosti v slovenski družbi in šolstvu ter poskušamo vplivati na dolgoročno reševanje tega problema tudi z našimi analizami, raziskavami in javnim angažmajem?" se ob tem sprašuje Zupanc. Postreže s temeljito analizo podatkov, ob tem pa poudari, da je med maturanti splošne mature iz družin, ki živijo pod pragom revščine, manj kot en maturant na posamezno gimnazijo.
"Iz teorije in šolske prakse" je znano, da učitelji običajno dajejo dijakom iz družin z višjim socialnoekonomskim statusom boljše šolske ocene, tudi če zunanje preverjanje znanja pri njih ne izkazuje boljših dosežkov kot pri tistih iz družin z nižjim statusom, navede Zupanc in doda, da je zato eksterno preverjanje bolj pravično, kot če bi dijaki zaključili srednjo šolo le z ocenami. "Zniževanje standardov znanja v naših šolah, množičnost vključevanja v višje stopnje izobraževanja, inflacija ocen, spričeval in diplom se v slovenskem šolstvu dogajajo že dolga leta. Matura predstavlja enega od 'zadnjih' branikov, ki se temu upirajo." Znano je tudi, da so praviloma interne učiteljeve ocene višje za dekleta in nižje za fante, eksterno ocenjevanje zmanjša razkorak v ocenah med spoloma, v več primerih pa na maturi fantje dosežejo celo nekoliko boljši uspeh od deklet, še pravi Zupanc. Maturantje so se tri leta in sedem mesecev v povsem normalnih okoliščinah pripravljali na zrelostni izpit in nesmiselno bi jih bilo zaradi zadnjih nekaj tednov zapreti v "boben za loterijski vpis na fakultete z omejitvijo vpisa", sklene Zupanc.
