Diplomatski odnosi med Slovenijo in ZDA: Trideset let vzponov in padcev

Te dni smo zaznamovali 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov Slovenije z ZDA. Simbolično so se na to spomnili tudi pred tednom dni na tradicionalni slovesnosti v znak slovensko-ameriškega prijateljstva v Andražu nad Polzelo. Tam je pred 78 leti med drugo svetovno vojno strmoglavil ameriški bombnik, domačini pa so uspeli rešiti dva člana posadke in ju spravili k partizanom na varno. Slovesne nagovore sta imela predsednik Borut Pahor in nova ameriška veleposlanica v Sloveniji Jamie Harpootlian.

Kako smo vzpostavljali diplomatske odnose z ZDA pred tridesetimi leti kot sveže osamosvojena država, se za Večer spominja tedanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil kasneje veleposlanik v Washingtonu: "ZDA so sprva hotele urediti jugoslovanski problem tako, da bi hkrati priznale vse naslednice SFRJ. To ni šlo, zato so po daljšem odlaganju priznale najprej Slovenijo, BiH in Hrvaško. O tem sem se pogajal s tedanjim državnim sekretarjem Lawrenceom Eagleburgerjem."

Nevarnost vnovične oddaljitve?

Kasneje so slovensko-ameriški odnosi nekako zaostali za slovensko-ruskimi, saj je bilo opazno, da pod Cerarjevo in Šarčevo vlado te odnose nekako zanemarjamo. Rupel pravi: "Da, po letu 2008 so slovensko-ameriški odnosi zaostali za slovensko-ruskimi. To je prijalo levim vladam in delu gospodarstva, ki je imel težave s konkuriranjem na evropskem oziroma ameriškem trgu. Vendar je bila Slovenija tudi v času Janeza Drnovška in Toneta Ropa zelo zadržana, saj je zavračala ameriške investicije, česar ZDA niso razumele."

Rupel ocenjuje, da so se zadnja leta naši odnosi z ZDA in Natom vendarle začeli izboljševati. Vendar zdaj, tik pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami opozarja: "Ti odnosi izboljšujejo. Res pa je, da bo Slovenija zelo težko dohitela druge države, dokler bo imela okrog vratu kamen Levice." In nadaljuje: "V primeru volilne zmage aktualne kompozicije se bodo poskusi izboljšanja odnosov v Natu in z ZDA nadaljevali. V primeru levičarske zmage pa vidim zelo črno in to ne le na področju zunanje politike. Razmišljanja o paktiranju vlade z nevladnimi, sploh mirovniškimi organizacijami nas utegnejo oddaljiti od EU in Nata." Kot dodaja Rupel, mora svojo vlogo ameriške partnerice, sploh sedaj, ko se je z vojaškim napadom Putinove Rusije na Ukrajino čez noč marsikaj spremenilo, Slovenija dokazati s "svojim sodelovanjem v Natu".

Pravljica o strateških odnosih

Roman Kirn, prav tako nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA, ki je nekaj časa bil svetovalec premiera Marjana Šarca za zunanjo politiko, je do razvoja slovensko-ameriških odnosov kritičen: "Pred tridesetimi leti je Slovenija dozorela v spoznanju, da so ZDA pomembna velesila, da potrebuje njeno pomoč in podporo. Počela je vse, da si jo zagotovi. Naš predstavnik Ernest Petrič je šel v Washington še pred formalnim ameriškim priznanjem Slovenije." Nato so se v ameriško-slovenskih odnosih menjevali vzponi in padci. "Toplo-hladno, bi rekel. Vendar so ZDA preveč pomembne, da bi si lahko Slovenija privoščila te odnose pogojevati z notranjimi obračunavanji. Žalosten prikaz tega je bilo predvolilno omalovaževanje demokratov in podpora Donaldu Trumpu. Ta gesta premiera Janeza Janše je bila izjemno škodljiva. Zategadelj lahko v ZDA upravičeno pričakujejo našo večjo naklonjenost, ki je Sloveniji v normalnih razmerah ne bi bilo treba dokazovati. Trditve, da z ZDA razvijamo strateške odnose, so tako zgolj pravljica. ZDA pri nas iščejo izvajalce in podizvajalce svoje politike," pravi Kirn.

No, State Department Slovenije ni poštedil pri oceni spoštovanja človekovih pravic pri nas. Ali bi nas Washington spričo tega lahko imel za avtokratsko državo, vprašamo Kirna: "Samo korak ali dva smo proč od tega zdrsa, ki ga poznamo z Madžarske. Desne vlade so prepričane, da če gojijo blagohoten odnos do ZDA in če bodo kritične do Kitajske in Rusije, kjer ZDA spet zbirajo koalicijo voljnih, nam bodo v Washingtonu naklonjeni. Toda v ZDA ne gojijo iluzij. State Department stanje človekovih pravic ocenjuje objektivno. Če ta vlada ne bi bila tako zelo naklonjena ameriški politiki, bi bila Slovenija v njihovih očeh že kot Madžarska. Njen premier Viktor Orban denimo ni dobil ameriškega vabila na vrh demokracij. Iz Slovenije pa so povabili Pahorja, ki pri nas kot predsednik nima realne oblasti. Da niso povabili primera Janše, je poveden signal."

Trdovratni antiamerikanizem

Kirn opaža, da na drugi strani našo civilno družbo v resnici zaznamuje "neki trdovratni antiamerikanizem. Zadržanost levih do ZDA je brez osnove. Pa vendar je tudi levi pol slovenske politične elite do ZDA zmeraj nekoliko zadržan. Pod zunanjim ministrom Karlom Erjavcem je bila prav tako storjena ogromna škoda. Sedem let ni obiskal Washingtona, kar je neopravičljivo. Desni pol pa je ZDA nekritično podpiral ne glede na vse. Naši odnosi z ZDA so zato večkrat postali talci ali ujetniki takšnih okoliščin, čeprav bi se morali do globalne sile obnašati državotvorno."

"Odnose z ZDA bi veljalo razvijati strateško, na temelju skupnih vrednot, ne pa na temelju ugajanja za vsako ceno. Substituta za dobre odnose z ZDA namreč ni. Zunanja politika Slovenije naj ne bo ne militaristična in ne pacifistična. Najprej mora biti naslonjena na Evropsko unijo, nato na ZDA in Nato. Če želimo komu posebej ugajati, se moramo najprej vprašati, ali bo to v skladu s skupno politiko EU. Skratka, naših zunanjih odnosov ne moremo graditi pod ideološkimi plašnicami," razmišlja Kirn ob tridesetletnici.