Luka Mlakar
DeSUS so v zadnjih mesecih zaznamovala zlasti trenja med vodstvom in delom članstva stranke na eni ter njenimi poslanci na drugi strani. Pozivi članstva k začetku postopka za izključitev poslancev Franca Jurše, Ivana Hršaka in Branka Simonoviča iz stranke, ker da ti v državnem zboru ne glasujejo v skladu s stališči stranke, ampak z manjšinsko koalicijo pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše, do zdaj niso padli na plodna tla, a vedno več članov se zaveda, da tako ne gre več naprej. Svoje upe zdaj polagajo v volilni kongres 19. junija, na katerem bodo za novega šefa stranke kandidirali Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc.
30. obletnica ustanovitve, DeSUS je bil ustanovljen 30. maja 1991, je minila v senci krize, iz katere se stranka že več mesecev ne more izviti. Apetite, da bi prevzeli del njihovega članstva in lokalne odbore, že kažejo druge stranke, najbolj izrazito SD, ki naj bi ji pri tem pomagal tudi nekdanji dolgoletni predsednik DeSUS Karl Erjavec. "Sem slišala, vendar pa ne verjamem, da bi v zvezi s tem lahko pričakovali določene učinke. Gre za neke ideje posameznikov in želje drugih strank, vprašanje pa je, koliko je tu resnice," je dejala začasna vodja stranke Brigita Čokl.
Erjavec za pojasnila ni bil dosegljiv, glavni tajnik SD Dejan Levanič pa je dejal, da so tovrstne navedbe morda nekoliko "preveč potencirane". Da naj bi nekdanji predsednik DeSUS pomagal SD pri prevzemu stranke upokojencev, je najprej poročalo Delo. Kakšni motive bi pri tem lahko imel Erjavec, ki je v začetku marca izstopil iz stranke in se zaposlil v gospodarstvu, ni jasno. Neuradno je sicer malo verjetno, da bi ga v prihodnosti zanimal vstop v SD. Pred vstopom v DeSUS pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 je bil namreč Erjavec član LDS, pred tem pa SKD.
Kongres za obstanek ali propad stranke
Prihajajoči kongres bi lahko odločilno začrtal nadaljnjo pot stranke upokojencev. Se bo DeSUS sesula sama vase in dokončno propadla ali pa bodo vendarle zgladili nesoglasja in se na naslednjih volitvah spet prebili v parlament? "Zgoditi bi se morale zelo hude stvari, da ta stranka ne bi več obstala. Verjamem, da bomo znali strniti vrste in popeljati stranko na volitve, tako da bo tudi v bodoče ostala parlamentarna stranka," je prepričan poslanec Branko Simonovič. Zadnje ankete sicer kažejo precej brezupen položaj stranke. Pri agenciji Ninamedia so DeSUS prejšnji mesec izmerili 0,5-odstotno, aprila pa komaj 0,3-odstotno podporo.
"Mislim, da bo to prelomen kongres. V letu dni smo zamenjali že dva predsednika, zdaj prihaja tretji. Veliko popravnih izpitov več ne bo, ne v očeh članstva ne v očeh splošne javnosti," poudarja predsednik koroškega pokrajinskega odbora DeSUS Peter Pungartnik. Po njegovih besedah od kongresa pričakujejo veliko, največ pa bo odvisno od novega šefa stranke in samega članstva: "Na Koroškem in tudi sicer na podeželju članstvo pričakuje, da se vrh stranke dogovori s poslansko skupino in da vzpostavijo nek partnerski odnos ter si prizadevajo za usklajen pristop, ne pa da gre za metanje polen sem, tja in nazaj."
Po njegovi oceni se tudi na terenu čuti, da poslanska skupina in vodstvo stranke trenutno delujeta vsak v svoji smeri. "Najbolj pomembno je, da se na vrhu na nek način naredi red, da bomo lahko potem vsi lažje delali. Na ravni pokrajin in občin delamo v nekem zagonu, ampak na koncu smo vsi na nek način odvisni od najvišjih šefov." Pungartnik pričakuje, da se bodo na kongresu osredotočili na volitve predsednika in drugih najvišjih funkcionarjev, razmere znotraj stranke pa da bodo pod vodstvom novega predsednika urejali kasneje.
Zorko: Gledamo potop stranke
Raziskovalec javnega mnenja in direktor družbe Valicon Andraž Zorko meni, da bi DeSUS iz krize, v kateri se je znašel, lahko rešila le prepoznavna, karizmatična in zaupanja vredna osebnost. "V treh kandidatih za novega predsednika ne vidim nobenega karizmatičnega vodje, ki bi lahko naredil čudež in obrnil trend stranke v javnomnenjskih raziskavah. Te jim niso naklonjene oziroma so jih sami naredili take. Ne vem, če niso v zadnjem času naredili narobe čisto vsega, kar se da narediti narobe," poudarja Zorko in dodaja, da v zadnjem obdobju spremljamo potop stranke upokojencev. "Ne bom rekel, da je nemogoče, da bi se negativen trend v anketah obrnil, veliko pa bo odvisno tudi od tega, kaj se bo dogajalo okoli njih. Ne samo, da so v DeSUS v zadnjem času izgubili rajtinge, dobili so tudi zelo močno konkurenco v drugih strankah, na primer SAB, SDS, SD in LMŠ, ki se zavedajo, da starejši predstavljajo največji delež volivcev," pojasnjuje Zorko. Ob tem dodaja, da ne smemo pozabiti, da je DeSUS v veliki meri vendarle poosebljal nekdanji dolgoletni predsednik stranke Karl Erjavec.
Del članstva še vedno jezen na poslance
Da zgodba s poslanci zanj še ni zaključena, pa opozarja kandidat za novega predsednika stranke Felix Srečko Krope, ki mu je vodja poslancev DeSUS Franc Jurša očital, da se zavzema za izključitev poslancev. Krope pravi, da je na nedavni seji izvršnega odbora predlagal to točko, ker je smatral, da to zahtevajo štirje pokrajinski odbori. Po približno enourni razpravi se je izkazalo, da kvorum za to ni zadosten, ker sta začetek postopka izključitve poslancev zahtevala le dva pokrajinska odbora in dva izvršilna odbora pokrajinskih odborov. "Potem sem dejal, da če bo ugotovitveni sklep takšen, da kvorum ni zadosten, bom tudi jaz glasoval, da se s tem strinjam, saj ne morem drugače pomagati. Če niso izpolnjeni pogoji, nimaš kaj," pravi Krope.
Ob tem dodaja, da kot predsednik podravskega pokrajinskega odbora preprosto ni imel druge možnosti, kot da zagovarja voljo članov. "Ljudje ne bodo pomirjeni, dokler ne bodo na mizi čiste karte. Dejstvo je, da je brez poslancev težko biti parlamentarna stranka, zato poslanci morajo biti, druga stvar pa je, kakšno je njihovo sodelovanje z volilno bazo. Na sedanje stanje pa tudi na tisto malo prej gledam kot na neustrezno komunikacijo med poslanci in samo bazo. Poslanci rečejo samo, mi smo glasovali po svoji vesti. To vse razumemo, ampak če ne bi bilo stranke, tudi oni ne bi bili tam, kjer so," pojasnjuje Krope. Dodaja, da je teren razburkan in da je precej članov jeznih na ravnanja poslancev.
"Tu se ne gre za neke direktive, ampak če na organih sprejmemo neke sklepe, potem mislim, da je korektno od poslancev, da to upoštevajo, čeprav oni pravijo, da jih ščiti 82. člen ustave. Gre samo za korektnost in za nič drugega. Kaj nam pomaga, če mi razpravljamo in sprejemamo neke sklepe in skupne odločitve, nekdo drugi pa potem glasuje drugače. Potem nas ne rabijo," je do poslancev kritičen član sveta stranke Drago Kocbek, ki je vodil zdaj že ukinjeni radenski odbor stranke. "Jaz kot glavni rušitelj, tako me je označil Jurša, vem, kdo je tisti, ki je spravil stranko tako daleč," pravi Kocbek. Ob tem dodaja, da je trojica poslancev "očitno stopila v svojo smer in se očitno oddaljila od nas".
Simonovič medtem pravi, da je precej nenavadno, če določena parlamentarna stranka ali kandidat za predsednika predlaga izključitev poslancev iz stranke: "Vsi se zavzemajo za to, da bi postali parlamentarna stranka, ta stranka pa ravno obratno, torej da bi iz parlamentarne postala neparlamentarna stranka. To je dokaj nenavadno in zagotovo te usmeritve ne podpiram." Ob tem je spomnil, da je svet stranke sprejel stališče, da DeSUS kot zmerna opozicija ni del koalicije KUL: "Najlažje je biti kritičen in ideološko tolči po nekom, ampak to zagotovo ni gibalo napredka. Strniti moramo vrste ter se pogovarjati o vsebinskih in programskih točkah, kako čim več narediti za blagostanje državljank in državljanov."
Uhan: Ne bi jih tako enostavno odpisal
Sociolog Samo Uhan poudarja, da so frakcijski boji znotraj stranke, ki so bili pod Erjavčevim vodstvom nekoč prikriti, zdaj postali vidni, poslanska skupina DeSUS pa je postala takorekoč neobvladljiva. "Težko si predstavljam, da bi ta poslanska skupina imela kakršnokoli prihodnost v prihodnjem DeSUS, saj se zdi, da bo stranka pred naslednjimi volitvami igrala na karto revitalizacije in ponovnega vznika," ocenjuje Uhan. To bo po njegovih besedah težka naloga, ki bo povezana z novim vodstvom stranke: "Na kongresu bodo verjetno poskušali prikazati, da se novo vodstvo nekako distancira od poslanske skupine in vendarle ne želi servisirati aktualne vlade, za katero se zdi, da je tako ali tako v zadnji tretjini svojega delovanja." Stranka upokojencev je po njegovih navedbah v veliki krizi, vendar pa ni nujno, da ta predstavlja tudi njen konec. "Če se bo novo vodstvo poskušalo predstaviti volivcem kot nekaj, kar je novo, a ima stik s preteklostjo, potem lahko stranki uspe preseči parlamentarni prag. Ne bi jih tako enostavno odpisal. Kot stranka se je namreč lažje obdržati, kot pa se na novo vzpostaviti. DeSUS ima delujočo terensko mrežo, je pa ta vsak dan manjša," pravi Uhan.
Čakajo na kongres in novega predsednika
Kot pripovedujejo nekateri člani, pred prihajajočim volilnim kongresom v stranki vlada predvsem tišina. "Gre že za tretji kongres v kratkem času, kar je v normalnih razmerah neobičajno. Vsi pričakujejo neko prelomnico, kam bo zdaj šla stranka. Ko gre za vprašanje, ali bo šla stranka v zaton ali ne, pa mislim, da je še vseeno dovolj časa, da se to prepreči. Kadra in članov je dovolj, je pa potrebno z njimi delati, kar bo odvisno od tistega, ki bo stranko vodil. Sedanja začasna predsednica se trudi in dela, vendar pa mislim, da v vodstvu nima ravno podpore od ostalih, kar ni v redu," pravi Krope. "Če ne bo imel tiste nujno potrebne podpore poslancev, izvršnega odbora in sveta stranke, predsednik, pa tudi če je zlat, ne bo mogel delati," dodaja Pungartnik.
Kot morebitnega kandidata za predsednika DeSUS se je v preteklosti omenjalo tudi kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, ki po izstopu DeSUS iz Janševe koalicije ni odstopil kot minister in je bil kasneje zaradi tega tudi izključen iz stranke. Podgoršek je sicer preverjal možnost kandidature za vrh DeSUS, a je strankina statutarna komisija na koncu sklenila, da ne more spet postati član, dokler bo na položaju ministra. Da se pogovarja o vstopu v DeSUS in da bo celo prevzel stranko, so mediji pripisovali tudi predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi se na kongresu pojavil še četrti kandidat za predsednika, Simonovič odgovarja, da bi bilo to možno le, če bi bil ta evidentiran, zato se mu ta scenarij ne zdi verjeten.
Stranko upokojencev je v zadnjem obdobju zapustilo več znanih obrazov, poleg Erjavca sta po neuspeli konstruktivni nezaupnici iz DeSUS izstopila nekdanji minister za zdravje v Janševi vladi Tomaž Gantar in nekdanji poslanec DeSUS Uroš Prikl, ki se je pridružil SD. Val odhodov iz stranke je sledil tudi izstopu nekdanje predsednice stranke Aleksandre Pivec. Takrat sta stranko med drugim zapustili obe podpredsednici Anita Manfreda in Jelka Kolmanič, ki je bila na čelu mariborskega mestnega odbora DeSUS, pa tudi strankin uradni govorec Janez Ujčič. Po odhodu Erjavca v začetku marca je DeSUS začasno prevzel Anton Balažek, a je po manj kot mesecu dni odstopil s položaja. Nasledila ga je Čoklova, ki bo stranko vodila do kongresa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
