Davčna svetovalka o davku na kapital: Dobro, da si je vlada le premislila

Jelka Zupanič
21.03.2019 16:53

Božena Macarol, davčna svetovalka: "Ne bi bilo prav, predvsem pa bi bilo prehitro, da bi imeli že zdaj take davke na kapital kot Avstrija ali Nemčija, saj si lahko premoženje iz obdavčenih dohodkov ustvarjamo šele četrt stoletja."

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ne moremo si torej kar vzeti od kapitala toliko davka kot stare tržne ekonomije ali celo več, ko pa je zadnjih 25 let narod komaj zadihal in šele začel ustvarjati premoženje, opozarja davčna svetovalka.
Marko Vanovšek

Davčna svetovalka Božena Macarol o davkih ne le predava, ampak pomaga reševati tudi stiske ljudi, ko se srečajo z davčno zakonodajo in s finančno upravo. Zato je vesela, da je finančno ministrstvo iz davčne reforme umaknilo tisti predlog obdavčitve kapitalskih dobičkov, ki je ljudem jemal dih. Po njem bi namreč po novem bil prvih deset let imetništva dobiček iz kapitala ob prodaji obdavčen 30-odstotno, pozneje pa 15-odstotno ne glede na dolžino imetništva vrednostnega papirja, deleža v podjetju, nepremičnine,..., četudi zdaj po 20 letih davka ni. "Resnično sem vesela, da so si premislili, saj si ne predstavljam, kako bi se ljudje počutili. Zlasti starejši. Ne bi bilo prav, predvsem pa bi bilo prehitro, da bi imeli že zdaj take davke, kot jih imata Avstrija ali Nemčija, saj si lahko premoženje iz obdavčenih dohodkov ustvarjamo šele četrt stoletja." pravi.

Naj vedo: Naša stanovanja so naša dolgotrajna oskrba

Božena Macarol: "Ko nekdo, ki ni rosno mlad, prodaja svoj dom ter z denarjem zase ne kupuje novega stanovanja, to pomeni le, da rabi to stanovanje za svojo socialno varnost."
Difotograf

Naj nas vendar primerjajo s primerljivimi državami

Macarolova odločno zavrača tudi nekritično sprejemanje ocen tujih davčnih strokovnjakov, nazadnje OECD-jevih, da je kapital pri nas premalo obdavčen. Ne moremo se primerjati z Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Dansko, Luksemburgom, Španijo ali celo s Portugalsko, ki ni imela druge svetovne vojne in nikoli nobene nacionalizacije: "Primerjati se moramo z državami, ki so imele podobne režime kot mi. S tistimi, v katerih je bilo pridobivanje osebnega premoženja tudi omejeno na eno nepremičnino in je bila najvišja kvadratura določena, kjer kmetje niso smeli imeti več kot toliko hektarjev zemlje in obrtniki ne več kot toliko zaposlenih. To so z nami primeljive države.

Za najemnine je bilo 25 odstotkov davka več kot dovolj

Vlada se je odločila dobro, da kapitalski dobički in dohodki iz najemnin ne bodo vključeni v dohodnino, pravi. A če bodo ostala pravila igre pri dohodkih iz najemnin enaka in bo le davek namesto 25 zdaj 30 odstotkov, bo obdavčitev krepko višja kot pri sosedih. "Na Hrvaškem so najemnine obdavčene 12 odstotkov, zakaj naj bi bile pri nas 30, če pričakujejo, da bodo ljudje oddajali nepremičnine v najem na zakonit način?" se sprašuje Macarolova. In trdi: "Že 25 odstotkov davka je neokusno, saj zavezanci s priznanimi 10-odstotnimi normiranimi stroški plačajo 22,5 odstotka davka. Od 100 evrov najemnine dajo 22,5 evra državi. Po novem bi dali 27 evrov in le sprašujem se, ali bodo še lahko pokrivali stroške oddajanja. Zdajšnjih 10 odstotkov normiranih stroškov je po mojih izkušnjah odločno premalo. Prav bi bilo, če bi jim priznali med 20 in 30 odstotkov stroškov, saj je bilo nekdanjih 40 odstotkov morda res preveč. Če bo obdavčitev 30-odstotna, bi bilo pravično pri najemninah priznati ljudem 30 odstotkov stroškov, najmanj 20 pa v vsakem primeru. Ne smemo vendar pozabiti, da priznajo normirancem, ki odprejo s.p., kar 80 odstotkov normiranih stroškov, nekomu, ki oddaja sobe po vseh pravilih, pa deset."

Tudi kapitalski dobički so že dovolj obdavčeni

Tudi predlagana 30-odstotna obdavčitev kapitalskih dobičkov, dividend in obresti se zdi Macarolovi previsoka. "Že 25 odstotkov davka je bilo več kot preveč. Vzeli so četrtino, namesto da bi narodu omogočili, da si opomore in bi dobili tudi srednji sloj, hkrati pa so dovolili, da so tajkuni bogateli brez obdavčitev, ko so v stečaj spravljene firme kupovali za drobiž. Zdaj bodo narod, ki dela zakonito in nima nobenih možnosti za kapitalske mahinacije, obdavčili s 30 odstotki. Dobro bi bilo, če bi prej premisliti, kaj bo to prineslo," svetuje Macarolova. Na primer človeku, ki si iz plače kupi 100 enot vrednostnega papirja, prejema letno nanj 10 enot dividend in plačuje zanje vsakič 3 evre davka. Ko se odloči, da bo papir prodal za 130 enot prej kot v petih letih, pa bo na 30 enot dobička pri prodaji papirja spet plačal 30 odstotkov davka. Če bi prodal delnico po 15. letih, bi še zmeraj plačal 5 odstotkov davka.

Davek na mleko in še na kravo

Macarolova ve, kako stvari stojijo, pa vseeno pravi:"Ali je pravično, da se davki kar kopičijo, saj je bilo z dohodnino že vse obdavčeno? Da plačujemo davek od mleka in nato še od krave, ko jo prodamo? Žal je povsod tako, temu ne moremo reči davek na davek, saj smo obdavčeni enkrat za dohodek, drugič za stvar. Dividende so mleko, krava je delnica, obdavčijo obe. Pomembna je torej višina obdavčitve. In pri nas se nekdo še kar boji srednjega sloja."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta