Česa si želim? Da se ga kaznuje. Lopove je treba kaznovati," pove čistilka, izkoriščena prek javnih naročil. Lani od maja do konca leta je delala v podjetju Čiščenje Aqua, ki je čistilo prostore državnih institucij po celi Sloveniji. Od oktobra dalje za svoje delo ni dobila plačila. Spomni na svojega delodajalca, ki je z ministrstvom za javno upravo lani aprila sklenil pogodbo v vrednosti 1,1 milijona evrov za 22 mesecev čiščenja. "In želim si, da bi dobila nazaj povrnjene stroške in plačo ter zavarovanja, ki sem si jih prislužila z delom," se spomni na kazen, ki ji jo je zaračunala banka za odvzem bančne kartice, in druge stroške, ki se pojavijo, ko ostaneš brez denarja, čeprav si zanj oddelal svoje.
"Dejstvo je, da javno naročanje storitev ne deluje. Ker te storitve so ljudje," opozori Laura Orel iz Delavske svetovalnice. Mnoge delavke, ki čistijo, so navajene slabih pogojev in izigravanj. V Mariboru so delavke, s katerimi so oddali skupno ovadbo zoper podjetje Čiščenje Aqua, povedale, da se jim ni zgodilo prvič, da so ostale brez plačila za opravljeno delo. Nekatere so lani zadnja nakazila dobile z osebnega računa Maje Kukovič, nekdanje direktorice podjetja Čiščenje Aqua, ki je v 100-odstotni lasti podjetja VUR, ki je v 100-odstotni lasti Uroša Vuge.
Ustvarili so pošast
Goran Lukić, Delavska svetovalnica, o najemu podjetja Čiščenje Aqua za čiščenje prostorov državnih institucij: "Ta primer govori o sistemu, ki je prerasel samega sebe. Ustvarili so pošast, ki je ne morejo nadzorovati, sedaj pa se vsi sklicujejo, da odgovornost ni njihova. Če imamo v celi verigi sistem neodgovornosti, pridemo na koncu do tega, da ni nihče odgovoren, ker delavkam niso bile izplačane plače. Prvi korak pri urejanju sistema javnih naročil bi moral biti pregled, kje obstajajo stalne ali kontinuirane potrebe po določenih storitvah. Če stalne oziroma kontinuirane potrebe obstajajo, ne more iti za storitev, ki je predmet javnega naročanja. Delavke in delavce je treba zaposliti, kjer delajo, saj je to najboljši način za zmanjšanje kršitev pravic delavk in delavcev, ki sedaj delajo prek zunanjih izvajalcev." (krb)
Odkup terjatve, blokirani računi
Podjetje Čiščenje Aqua in njegov lastnik, podjetje VUR, imata blokirana računa od sredine novembra lani. Po javno dostopnih podatkih je bil račun podjetja Čiščenje Aqua pred tem lani blokiran dvakrat v maju, po teden dni v juniju, juliju in avgustu, več tednov v septembru in prvi teden v oktobru. Na podjetje smo se obrnili z vprašanji, a odgovorov nismo prejeli.
Za nadomestne storitve za pol krajše obdobje se je originalna cena outsourcinga več kot podvojila
Pogodbene kazni
Pogodba o izvajanju čiščenja, ki jo je ministrstvo za javno upravo sklenilo s podjetjem Čiščenje Aqua, predvideva dnevne kazni od 200 do 500 evrov, če čiščenje ni primerno opravljeno, in skupno kazen do deset odstotkov vrednosti javnega naročila, če se kršitve ponavljajo več kot pet dni zapored. Prav tako je določeno, da izvajalec, ki krši pogodbene obveznosti, krije škodo in dodatne stroške, ki nastanejo javnemu naročniku. Pogodba predvideva tudi zavarovanje za dobro izvedbo, ki ga je Čiščenje Aqua moralo izročiti ministrstvu v višini treh odstotkov vrednosti naročila ali 33.327 evrov.
Neodgovornost odgovornih
Na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Rudi Medved, pravijo, da so v lanski razpis vključili tudi socialne pogoje. Socialno odgovorno naročanje posebej urejajo lani oktobra objavljene smernice za javno naročanje storitev čiščenja, ki so jih pripravili skupaj s socialnimi partnerji, med njimi tudi Delavsko svetovalnico. Poleg zakonskih določil, ki zahtevajo, da ponudniki pretirano ne kršijo delovne zakonodaje, so ponudbe lani aprila ocenjevali po tem, ali imajo čistilna podjetja med zaposlenimi pet odstotkov mlajših od 30 let in pet odstotkov starejših od 55 let. Za izbiro ključno pa je bilo vendarle utečeno merilo: podjetje Čiščenje Aqua je oddalo najugodnejše ponudbe v šestih sklopih. To, da so imeli le 15 zaposlenih, ni zmotilo nikogar. A sledenje izbiri najugodnejšega ponudnika najcenejših storitev se je tokrat izkazalo za zelo drago.
1,1 milijona za 22 mesecev postane 2,3 milijona za 10 mesecev
Po prekinitvi pogodbe s podjetjem Čiščenje Aqua je moralo ministrstvo za javno upravo skleniti pogodbe za obdobje med 22. februarjem do najdlje konca letošnjega leta z enajstimi podjetji za storitve čiščenja. Teh enajst izvajalcev opravlja delo, za katero je bilo v postopku javnega naročanja pred letom dni izbrano podjetje Čiščenje Aqua. Za dobrih deset mesecev čiščenja je ocenjena skupna vrednost storitev teh podjetij 2,343.923 evrov, so sporočili z ministrstva. Za nadomestne storitve za pol krajše obdobje se je tako originalna cena outsourcinga več kot podvojila. Ob tem ministrstvo za javno upravo nikamor ne všteva neizplačanih plač in socialnih zavarovanj niti ponižanja delavk.
Centralizirano na ministrstvu
Ministrstvo za javno upravo je januarja 2017 postalo upravitelj centraliziranega ravnanja z nepremičnim državnim premoženjem. Tako vsi razpisi za čiščenje, varovanje in drugo oskrbovanje prostorov organov ožje državne uprave, če ti nimajo lastnih zaposlenih delavk in delavcev, potekajo prek ministrstva za javno upravo. Končno poročilo projekta centralizacije je decembra 2017 navajalo, da je ministrstvo za javno upravo prevzelo upravljanje 115 stavb in 595 delov stavb.
Javnim uslužbencem je bilo vseeno
"Delavke so delale in zaslužile denar. Storitev je bila opravljena in javni naročnik jo je plačal. A delavke, ki so delo opravile, zanj verjetno ne bodo nikoli plačane," opozori Laura Orel na neučinkovitost pravnih in sodnih zaščit delavcev. "V vseh primerih, ko se je možno izogniti posrednikom, bi se jim država morala izogniti. To zagotovi večjo preglednost, je bolj pravično in tudi socialno najbolj odgovorno," vztraja, da bi država morala voditi z zgledom. V Delavski svetovalnici so na ministrstvo za javno upravo naslovili poziv, naj poplačajo zahtevke delavk, ki so čistile državne ustanove prek izvajalca Čiščenje Aqua, a ostale brez vplačanih zavarovanj in izplačanih plač. Na ministrstvu za javno upravo so jim pojasnili, da za to ni pravne osnove.
Delavka, ki je čistila v Mariboru od novembra lani, opisuje, da je prišla v okolje, kjer so sodelavke ostale brez plač. Same so si kupovale malico in plačevale za pot v službo. "To je bolno. To ni pravna država. Kje ste videli, da dobi delavec plačo z 18-dnevnim zamikom, potem ko je delo opravil; če plače ne dobi, pa mora čakati še dva meseca, da lahko odpove pogodbo iz krivdnih razlogov na strani delodajalca in se šele nato bori za svoje pravice?" vpraša. Tudi njo najbolj boli, da ko sta s sodelavko o neizplačilu plač obvestili javne uslužbence, so jima ti odgovorili, naj se obrneta na delodajalca. Njim je bilo pomembno le, da je delo, čiščenje, opravljeno. "Sistem najemanja zunanjih izvajalcev je tisti, ki je kriv za izkoriščanje, ki se dogaja," pravi in dodaja, da bi v takih primerih kršitev državni organi morali prevzeti odgovornost.
