Žana Vertačnik
Značilni vrvež in tujegovoreči gostje pred ljubljanskimi hoteli dajejo občutek postkoronske turistične normalizacije, a to je daleč od izkušenj mestnih hotelirjev, ki poročajo o šibki poletni sezoni v prestolnici. O tem priča le ena izmed zgovornih primerjav: v prvih dvanajstih dneh avgusta so obiskovalci v Ljubljani opravili 17 tisoč prenočitev, lani v tem obdobju slabih 52 tisoč. Tako beležijo na ljubljanski turistični organizaciji Turizem Ljubljana, od koder hkrati poročajo, da se je zasedenost namestitvenih kapacitet v avgustu vendarle nekoliko povečala. "Če so bili julija štirje hoteli iz naše statistike zaprti (statistiko vodijo za 22 ljubljanskih hotelov in dva hostla, op. p.), je od začetka avgusta eden od njih določene dni že odprt glede na povpraševanje," povedo o pozitivnih premikih in navajajo, da so po julijski povprečni 29-odstotni zasedenosti v prvih dvanajstih dneh avgusta zabeležili 37 odstotkov, med konci tedna tudi nad 40.
Ob koronadrami si turist premisli
Že samo z nekaj kliki na spletnih platformah za rezervacijo prenočitvenih kapacitet ugotovimo, da je večina hotelov v primerjavi s prejšnjimi sezonami ceno spustila za nekaj deset odstotkov. Če bi želeli že jutri prenočiti v prestolnici, bi za dvoposteljno sobo v hotelu Lev odšteli 85 evrov, skupaj z zajtrkom za dvoposteljno sobo v City Hotelu Ljubljana 69 evrov, prav tako v Radisson Blu Plaza Hotelu Ljubljana 96 evrov in v hotelu Best Western Premier Hotel Slon 80 evrov.
Izjeme shajajo na račun butičnosti
Udarilo je še po manjših ponudnikih in ti so bili tudi najbolj zgovorni. Direktor Art Hotela in Cube Central Rooms Brane Mihovec nam pove, da z lansko sezono v resnici sploh ni kaj primerjati. "Če se malo naslonim na splošno razpoloženje: po tistem, ko se je začelo po koroni odpirati in so se začele odpravljati omejitve, je tudi pri nas bil prisoten val optimizma. Pričakovali smo več, ta optimizem se je vezal s Hrvaško kot izrazitejšo pomorsko turistično destinacijo," razlaga Mihovec in še pove, da letos gostov, ki se ob vrnitvi iz Hrvaške v prestolnici navadno ustavijo za dan ali dva, ni. "Pri ljudeh je večja previdnost, to je več kot očitno," je prepričan, ko generalno sicer ugotavlja, da v Art Hotelu s skupno desetimi sobami dosegajo med 80 in 90 odstotki zasedenosti predvsem na račun majhnosti, butičnosti. "Gostje se počutijo varneje kot v hotelu, ki ima recimo sto sob," razmišlja Mihovec. "Za dneve, ko je najmanjše povpraševanje, recimo nedelja in ponedeljek, je cena za klasično dvoposteljno sobo z zajtrkom 70 evrov. Medtem ko je na dneve, ko je povpraševanja več, recimo petek ali sobota, cena za isto sobo z zajtrkom okoli 90 evrov. V povprečju je bil lani v tem času znesek 140 evrov," pravi Mihovec in ocenjuje, da so ta hip na vrhu sezone, zdaj pa se to počasi preveša v upadanje.
Omejeni so hostli s skupnimi ležišči
V luči zaostrenih zdravstvenih razmer in preventivnih ukrepov, ki se jih morajo držati v nastanitvenih kapacitetah, prednjačijo tisti, ki imajo v ponudbi več zasebnih kot skupnih sob. Vodja hostla Celica Majda Mali nam razlaga, da imajo srečo, ker so njihove "celice" zasebne, teh rezervacij je letos zato več.
"V hostlu sva praktično sama"
Da si letos vse več tujcev Slovenijo izbere kot osrednjo lokacijo za dopust, priča tudi naša izkušnja. Na Prešernovem trgu naletimo na Benjamina Fornierja in Esther Cousin, mlad par iz Francije, ki z zemljevidom v rokah pogleduje v vse smeri mestnega središča. Ko ju povprašamo po turistični izkušnji v Ljubljani, povesta: "Tukaj sva dva dni, zdaj pa greva naprej proti Triglavu." Za zasebno sobo s kopalnico v Hostlu 24 sta odštela skupno 80 evrov. To ocenita kot zelo ugodno, sploh glede na to, da sta rezervacijo opravila štiri ure pred prihodom. "V hostlu sva praktično sama. Počutiva se varno, tudi v mestu ni veliko ljudi. Lepo je in ni gneče," razlagata. Le v Sloveniji se bosta zadrževala tudi italijanska zakonca, ki ostajata v Slonu. "Cene so čudovite, ampak žal mislim, da so nižje zaradi koronskih razmer," je povedal Antonio, ki še pravi, da varnostna priporočila v ničemer ne omejujejo njunega dopusta. "Ohranjanje socialne distance je v Sloveniji boljše kot drugod, ljudje se držijo priporočil in so previdni," še pove.
Maribor: Dobrih 60 odstotkov manj turistov
Od aprila do julija letos se število prenočitev in prihodov turistov v Maribor povečuje, sporočajo iz Zavoda za turizem Maribor. V juliju je tako bilo v mestu 11.434 gostov, ki so ustvarili 20.442 prenočitev, medtem ko je junija Maribor obiskalo 5490 turistov, ki so opravili 12.518 prenočitev. V primerjavi s preteklim letom je bilo kar za dobrih 60 odstotkov manj prihodov turistov, samo za junij je ta številka še nižja, saj je bilo 75 odstotkov manj prenočitev in prihodov. Junija in julija je bilo največ slovenskih gostov (10.014), na drugem mestu so gosti iz Nemčije (5309), na tretjem pa Poljaki in Čehi. (skl)
Živijo od poslovnih gostov, a teh ne bo
Porast domačih gostov gre pripisati turističnim vavčerjem, hotelirji poročajo, da je to postalo kar "klasično plačilno sredstvo", sistem pa je lepo vpeljan. Po podatkih Finančne uprave RS so državljani do devetega avgusta sicer unovčili 17,6 odstotka vavčerjev v skupni vrednosti slabih 50 milijonov evrov. Največ jih je bilo izkoriščenih v Piranu, sledita Kranjska Gora in Bohinj. Da bodo s turističnimi boni prosperirale obmorske in termalne destinacije ter gorski turizem, za mesta pa bo to pomenilo najmanj, je bilo jasno že vnaprej, pravijo naši sogovorniki iz Ljubljane, kjer je bilo doslej unovčenih bonov v skupni vrednosti slabih 400 tisoč evrov. Ob zaskrbljenosti mestnih hotelirjev, ki po besedah Jamnika živijo od "seminarjev, kongresov, poslovnih potovanj, teh pa enostavno ni na vidiku", so bolj optimistični pri Turizmu Ljubljana. "Glede na redno rast prenočitev ostajamo optimisti in verjamemo, da bo ob nespremenjenih okoliščinah ali spremembah na bolje, kot so zmanjševanje okužb in odprave karanten, število obiskovalcev raslo," sporočajo in napovedujejo, da bodo prestolnico v prihodnje intenzivneje promovirali. A Jamnik pozitivno točko vidi le v domačih gostih: "Menim, in to si upam napovedati, da lahko jeseni pričakujemo večje število koriščenja turističnih bonov tudi v mestnih občinah, ko se bo vreme na obali in v gorah poslabšalo. Mislim, da bo to čas za odkrivanje slovenskih mest, kulture in kulinarike." Ob tem sogovornik izpostavi atribute prestolnice - bazenski kompleks, trgovske centre in živalski vrt -, ki bi lahko pripomogli, da bi Ljubljana zaživela z boni. A na te ob začetku šolskega leta in zaključku dopustov računajo zlasti med vikendi, neznanka so dnevi od ponedeljka do petka, zaskrbljenost pa po besedah Jamnika sega še vse do pomladi prihajajočega leta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
