Včasih je bolje, da stvari ostanejo takšne, kot so. Spremembe lahko vnesejo nevšečnosti, nasprotovanja, razplamtijo vročo debato, ki ji nato ni konca ... Podobno usodo zdaj doživlja osnutek gradbene zakonodaje, ki se nanaša na to, kakšne naj bi bile po novem pristojnosti usposobljenih arhitektov in inženirjev pri vodenju projektov ali, povedano drugače, kdo od njih bi za kaj prevzel vlogo vodje. Med obema strokama - Zbornico za arhitekturo in prostor na eni strani (ZAPS) in Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) na drugi - se je zaradi tega vnela goreča razprava, komu spremembe prinašajo večjo škodo in komu so bolj naklonjene.
Medtem ko arhitekti vztrajajo pri tem, da osnutek predstavlja velik poraz za arhitekturno stroko, to pa argumentirajo s tem, da naj bi jim na koncu ostal zgolj izbor "dekoracije", potem ko bi nekdo drug v skladu z zakonom sam pripeljal projekt do gradbenega dovoljenja, četudi za to, tako ZAPS, sploh ne bi imel ustreznih kompetenc, IZS v njihovem negodovanju vidi predvsem zavajanje javnosti. To pa utemeljuje s tem, da v resnici osnutek sploh ne pomeni nove ureditve glede določitve vodij, ampak ohranitev ureditve po trenutnem in tudi prejšnjem zakonu, po katerem so tudi pooblaščeni inženirji lahko nastopali kot vodja projekta za stavbe in za investitorje pridobivali gradbena in uporabna dovoljenja. S tem pa se arhitekti ne strinjajo. Sklicujejo se na zdaj veljaven zakon, po katerem lahko projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določi samo pooblaščenega arhitekta. To je s stališča arhitektov edino pravilno, saj kako pa bi bilo videti, se sprašujejo, če bi denimo za vrtec po novem "skrbel" statik.
Obe stroki sta še kako pomembni
V zmešnjavi podatkov in dejstev, kdo ima prav in komu dodeliti naziv vodje projekta, pa obe nestrinjajoči se strani priznavata, da bi bilo v tem trenutku še najbolje, če bi ostal gradbeni zakon vsaj za nekaj časa takšen, kot je. Kar pa seveda ni po godu tretji strani, ministrstvu za okolje in prostor, ki v osnutku vidi rešitev tudi za hitrejše pridobivanje gradbenih dovoljenj, že prihodnji mesec bi ga namreč radi dali v obravnavo vladi.
A za zdaj se pot do kompromisa vse bolj odmika: medresorska usklajevanja z ZAPS in IZS so sicer še vedno v teku, a obe strani trmasto vztrajata na svojih bregovih. Nesporno dejstvo je, da sta obe za uspešen gradbeni projekt še kako pomembni. Zato se ta trenutek zdi res najbolj primerno: stvari pustiti, kot so. In počakati, da se pregrete glave ohladijo in nato skupaj najdejo ustrezno rešitev. Vmes pa poskrbijo za to, kar najbolje znajo: načrtovanje in gradnjo kvalitetnega bivalnega okolja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
