Borut Pahor in Egils Levits v pogovoru z mladimi: "Prihodnosti brez vključenosti mladih ni"

Dostop do zaposlitev, kvalitetne izobrazbe, stanovanj in ostalih socialnih pravic se zdijo mladim vedno bolj oddaljeni, so danes na mladinskem dialogu Pogovorimo se o Evropi izpostavili predstavniki mladinskih svetov iz Nemčije, Portugalske, Slovenije, Francije, Češke in Švedske ter predstavniki Evropskega mladinskega foruma. Pogovor je potekal v okviru Evropske mladinske konference. V Draš centru v Mariboru sta na njihove dileme, vprašanja in kritike dobro šolsko uro odgovarjala predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Latvije Egils Levits.

Enak dostop do socialnih pravic

Levits je prepričan, da vlade ne morejo vsem zagotavljati istega nivoja socialnih pravic, lahko pa zagotovijo enak dostop. "Kar se mene tiče, so socialne pravice povezane z enakimi možnostmi. Kot socialni ali liberalni demokrat se vedno zavzemam za enake možnosti. Menim, da smo naredili velik napredek, kar nekaj teh pravic je zdaj zapisanih v ustavah, ampak problem še vedno obstaja in od mene in vas je odvisno, kako hitro in učinkovito se bo zmanjšal," pa je dejal Pahor.

Na vprašanje, kako napredovati, brez da bi koga pustili za sabo, je Pahor odgovoril, da po njegovem Evropska unija ne more obstajati brez solidarnosti, pri čemer se razlikuje od Združenih držav Amerike. "EU ni brez socialne dimenzije in morda bo kdo zdaj rekel, da je zato manj konkurenčna. A za to ni dokaza. Visoka kvaliteta življenja in enake možnosti za vse delajo unijo edinstveno," je izpostavil predsednik republike ter dodal, da še zdaleč ni popolna. Levits je povedal, da je bila EU najprej vzpostavljena kot ekonomska skupnost, nato se je razvila politična, zdaj pa se oblikuje še socialna, a to je proces, ki se razvija, politike držav članic pa so zelo različne. "Premikamo se relativno hitro. Lahko bi se hitreje, a vseeno ni zanemarljiv napredek," je povedal predsednik Latvije.

Mladi pogosto nimajo motivacije za participacijo, ker ne vidijo učinka. "Z mojega vidika je zelo pomembno imeti mlade v strankah, a to je zelo naporno, saj se moramo soočati in iskati konsenz z drugačnimi mnenji, ki so pogosto izven okvirja. Ampak kdorkoli bi rad ustvarjal prihodnost, tega ne more narediti brez vključenosti mladih," je povedal Pahor. Izrazil je še občudovanje nad okoljskimi protesti, ki jih vodi mlada aktivistka Greta Thunberg, ter poudaril, da gre za participacijo, ki si je pred leti nihče ni predstavljal, učinki pa so že vidni. Levits je izpostavil, da so v demokratični družbi k sodelovanju povabljene vse generacije. "Menim, da bi morali odgovorni politiki poskrbeti za to, da motivirajo mlade, da se vključijo na različne načine," je dejal Levits.

Želeli bi si daljšega pogovora

"Zdaj je čas za mlade, bodimo realni, nam je zmanjkalo idej. Samo poglejte, poslavljamo se od Angele Merkel. Naredila je ogromno. Seveda ni popolna, ampak kakšna voditeljica! Njena zapuščina je dober primer sklepanja kompromisov za prihodnost EU," je sentimentalno pripomnil Pahor. Marius Schlageter iz nemškega Zveznega mladinskega sveta se je ob vprašanju, če deli sentiment slovenskega predsednika do Merklove, nasmehnil: "Zanimivo je videti, kako ljudje iz drugih držav gledajo na zapuščino Merklove. Menim, da jo ljudje v Nemčiji podpirajo, zato je bila tolikokrat izvoljena, ampak dobro je, da dobi priložnost kdo drug." Schlageter je v debati dobil odgovore, ki jih je iskal. Sicer pa celotno konferenco in dialog vidi kot zelo pomemben, saj so se zbrali mladi iz različnih delov Evrope, se pogovorili o prihodnosti in podali različne ideje za izboljšanje položaja novih generacij.

Mihi Zupančiču iz Mladinskega sveta Slovenije se zdijo takšni dogodki, kot je diskusija odločevalcev na najvišji ravni z mladimi, izjemno dobrodošli. Zadovoljen je bil tudi nad potekom pogovora, ki je po njegovih besedah bil na nivoju in vsebinski. "Želel bi si, da bi bil dogodek daljši, saj sta oba predsednika padla v debato in če bi imeli več časa, bi lahko debatirali cel dan," je dejal Zupančič. "Dogodek je vsaj meni prinesel dodatno motivacijo in verjamem, da tudi ostalim. Mladi si želimo biti aktivni, ampak mora se nam omogočiti, da sodelujemo v procesih odločanja in da je naš glas uslišan, mnenje pa upoštevano. Na daljši rok se morajo poznati sadovi našega dela, če teh ni, ne moremo pričakovati participacije," razmišlja Zupančič. Na naše vprašanje, kako doseči, da bodo mladi večkrat slišani s strani politikov, je Zupančič dejal, da bi morali bolj množično hoditi na volitve in na tak način pokazati, da so zanimivi za odločevalcev.

"Vsak pogovor je izrednega pomena, ker na tak način pokažemo, da smo se pripravljeni poslušati. To je prvi korak k temu, da se stvari implementirajo. Da pride do premika, pa moramo biti vsi zelo aktivni, tako odločevalci na eni strani kot tudi mladi. Nič ni samo po sebi umevno in zato moramo aktivno participirati," razmišlja direktorica urada za mladino Dolores Kores.