Franja Žišt
Diagnoza medijskega prostora pri nas je bolj ali manj že nekaj let jasna - novinarstvo ni v zavidljivem položaju. V Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije so po zaključku javne razprave o predlogu novega zakona o medijih, s katerim želi ministrstvo za kulturo urediti položaj novinarstva in medijev, pripravili razpravo o pogojih in razmerah za delo ter ustvarjanje medijskih vsebin ter iskali odgovor na vprašanje, ali bo novi medijski zakon res rešil novinarstvo v Sloveniji.
O čem naj pišemo, o čem naj ne pišemo
Novinarji iz medijskih hiš RTV, Delo, Štajerski val in Večer so uvodoma izpostavili številne izzive pred katerimi so se znašli mediji: padanje tiskanih naklad, težave z distribucijo tiska, prevlada "zastojnkarske" kulture na spletu, nepripravljenost plačevanja za kvalitetne vsebine, umanjkanje socialnega dialoga, posledice odpovedi nacionalne pogodbe za poklicne novinarje, slabe plače, ki niso bile usklajene niti z inflacijo – od leta 2009 so se zaradi rasti cen znižale za 36 odstotkov -, preobremenjenost novinarjev tako nacionalnih kot lokalnih medijev. Slednji se srečujejo še s tem, da lokalni akterji ne poznajo poslanstva novinarskega dela in ga ne ločijo od marketinga. "Pri občinah se srečujemo s težavo poskusa diktiranja, o čem naj pišemo, o čem naj ne pišemo," je denimo izpostavila urednica informativnega programa Štajerskega vala Anja Deučman. Novinarji so izpostavili še težave s koncentracijo lastništev medijev in sistemsko neurejeno financiranje medijev ter željo po podpori medijem, ki zagotavljajo dopisniško mrežo in skrbijo za lokalne informacije, ki jih prenašajo na nacionalni nivo.
"Javnost je in mora ostati naš trden zaveznik, vsi namreč vemo, kako zelo težko si je zgraditi zaupanje in kako hitro ga porušimo in poleg tega pa z zaupanjem v medije v novinarstvu po vseh statistikah, javnomnenjskih anketah ne kaže ravno dobro in vse to je tudi del težav, s katerimi se soočamo v novinarstvu v Sloveniji. Moramo pa biti tudi iskreni, da je novinarstvo v resni krizi tudi skoraj povsod drugod in samo upamo lahko, da trenutni trend odpuščanja v ZDA ne bo tako hitro prišel do nas," je ob tem izpostavil Gašper Andrinek, predsednik DNS in novinar Vala 202.
Od transparentnosti lastništva do državnega oglaševanja
Kako bo država zagotovila okvire za obstoj in razvoj novinarstva, ki ga sicer tako radi opisujejo kot enega od temeljev demokratičnih družb? Pojasnjuje Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice za kulturo Aste Vrečko: "Ker je zakon na koalicijskem usklajevanju, konkretnih končnih členov ne morem komentirati. Smo pa pregledali in tudi smiselno upoštevali kar nekaj pripomb iz javne razprave. Kar je bilo v javni razpravi, kaže osnovne smernice. Problemi medijskega prostora, ki jih vidimo kot ključne, so od transparentnosti lastništva do državnega oglaševanja, od nove presoje koncentracije od tega, da se povečuje sredstva in se daje pravna podlaga za shemo državnih pomoči po zgledu nekaterih drugih. Nič od tega ni pod vprašajem." Bolj konkreten Kučić ni mogel biti, v zakonu bržkone ne bo številk o višini financiranja, je dejal.
Koalicijska uskaljevanja se končujejo, sledila bodo medresorska in pričakujejo, da bo zakon na vladi predvidoma do poletja. Jernej Štromajer iz kabineta ministra za gospodarstvo je dodal, da so pri zakonu sodelovali s predlogi, kako ustrezno urediti pravne podlage in vprašanje državnih pomoči ter kako to "ne samo upravičiti, ampak tudi izvesti z vidika zagotavljanja javnega interesa". In vse to bo del medijskega zakona.
