Kaj, na primer, Indijce pripravi do tega, da pridejo na dopust v Slovenijo?! Seveda si to lahko privošči le vrhnji sloj tamkajšnjega prebivalstva, a to pri dobri milijardi ljudi pomeni kar veliko številko. Glede na to, kako gosto poseljena je Indija, lahko domnevamo, da je eden od vzrokov razmeroma redka poselitev Slovenije, poleg povsem drugačnega okolja, ki vedno očara, pa naj bo to pri nas ali kje drugje po svetu.
Pri nas je vendarle še razmeroma veliko "praznega" prostora. Ne samo polj, njiv in travnikov, ki služijo našemu prehranjevanju, ampak dejansko površin, ki, vsaj na prvi pogled, ne služijo ničemur. Čemur lahko takoj oporekamo, saj vemo, da nam služi tudi gozd, na primer. Pri tem mi izraz služiti sploh ni všeč, saj gozd krvavo potrebujemo za svoje preživetje. Mokrišča so naše zaloge vode, druge površine so dom številnih živih bitij. A vendarle se na njih ljudje ne drenjajo. Tam najdemo mir, tišino, svež zrak in še kaj.
Takih območij je v Indiji precej manj, če odštejemo gorska območja, puščave, skratka vse tisto okolje, ki je za človekovo preživetje ekstremno. Pri nas smo glede tega razmeroma bogati. Imamo pač srečo, da se prebivalci tega dela Evrope niso tako hitro razmnoževali kot Indijci ali Kitajci, pa še kakšen primer bi se našel. V preteklosti je bila človeška populacija odvisna od sposobnosti pridelave dovolj hrane. V zadnjem stoletju tudi od medicine in še česa. Pa vendarle nas je Slovencev razmeroma malo, sedaj govorimo prej o populacijskem primanjkljaju kot o povečevanju našega števila. Kulturno se ne razlikujemo kaj dosti od naših bližnjih in manj bližnjih sosedov. Če gledamo s širšega stališča, bi lahko rekli, da se na neki način obnašamo trajnostno. Če bi se naše število hitro povečevalo, bi prej ali slej prišli do enakih težav, kot jih imajo območja, ki so prenaseljena. Izgubili bi svojo lepo naravo, ker bi jo morali enostavno uporabiti za pridelavo hrane, pozidali bi jo, izsekali bi gozdove. In potem Indijci ne bi več hodili k nam na dopust v mirno naravo z veliko biotsko pestrostjo.
Zakaj se ljudje odločamo, da bomo imeli manj ali več otrok? Je to vpliv vere, tradicije, materialnega stanja? Dandanes bi morali po mojem mnenju pri tem misliti tudi na to, kaj to pomeni za naš planet. Mislim na človeštvo kot celoto. A ker človeštvo ni celota, ker se ne znamo dogovoriti niti o tem, kako zmanjšati onesnaževanje ali ogljične izpuste, si ne delam utvar, da bi do tega razmisleka prišlo. Tudi tedaj ne, ko se bodo zaradi podnebnih sprememb še zmanjšala območja, primerna za življenje, in bo morje poplavilo obsežne površine. Tradicija je le tradicija!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
