"Bil je prvi levičarski predsednik vseh." Po 22. decembru bo Borut Pahor eno leto na funkciji bivšega

Vanessa Čokl
04.01.2022 06:00

Predsednik republike nima političnih načrtov in ne namerava več kandidirati na volitvah, na začetku zadnjega leta njegovega mandata pravijo pri šefu države. Kaj pokaže "predbilanca"?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

"Kdorkoli ga bo nasledil, bo moral biti izvirno samosvoj, morda celo ženska, sicer bo izpadel le kot Pahorjeva slaba karikatura," za Večer ocenjuje Dejan Steinbuch.

Andrej Petelinšek

Po koncu mandata namerava predsednik v skladu z zakonom leto dni uporabljati pisarno bivšega predsednika republike. Kot je večkrat dejal, nima političnih načrtov in ne namerava več kandidirati na volitvah, so nam iz urada predsednika republike odgovorili, kakšne načrte pa Borut Pahor ima po letu 2022, potem ko je že večkrat povedal, da jih s slovensko politiko nima več.

Razpisal bo volitve v državni zbor

Z 22. decembrom 2022 se bo zaključilo Pahorjevih deset let v predsedniški palači. Mandat lahko predsednik republike pri nas, kjer se ga izvoli neposredno, z odhodom volivcev na volišče, ponavlja enkrat, po dveh mandatih ne more več kandidirati. Bi pa se, teoretično, imel pravico vrniti v strankarsko politiko. Navsezadnje, Borut Pahor je že bil tudi predsednik vlade, prav tako prvi med enakimi v državnem zboru. Dober mesec pred koncem predsedniške desetletke - Pahor je prvi po prvem predsedniku Slovenije Milanu Kučanu več kot en mandat v predsedniški palači - bo dopolnil šele 59 let. Z vprašanjem, kaj bo počel po letu dni, se sedaj ne ukvarja, ker bo potem za to dovolj časa, v celoti se posveča svojim nalogam in jih bo opravljal do 22. decembra, pravijo v njegovem uradu.

Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike določa tudi pravice bivših predsednikov in zadnji jih je pred desetletjem izkoriščal dr. Danilo Türk. Predsednik ima po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih svečanostih. Bivšemu predsedniku gre tudi pisarna, a največ za leto dni. Plus svetovalec in delavec, ki opravlja administrativne in tehnične naloge. Ima tudi največ enoletno pravico do uporabe službenega vozila z voznikom, ko doma ali v tujini opravlja naloge kot predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija. Bivši predsednik ima še eno leto pravico do varovanja. Če obstajajo razlogi, pa tudi dlje. Ima pravico uporabljati diplomatski potni list. Pravica bivšega predsednika je tudi dostop do arhiva iz časa, ko je vodil državo.

A do trenutka, ko bo Pahor bivši, je še skoraj eno leto, in to supervolilno. Že lani je oznanil, da bo predsedniški akt razpisa novih (rednih) parlamentarnih volitev podpisal februarja letos in za volilno nedeljo določil 24. april. Potem pa bo pogledal, kdo ima, spričo rezultatov volitev, največ možnosti, da sestavi novo vlado, in mu/ji podelil mandatarstvo. Da bi bil do koronadobne vlade Janeza Janše prizanesljivejši kot do prejšnjih, kakor se mu redno očita, zavrača. "Ne vem, zakaj bi moral imeti pri tej vladi, ki je nastala enako legitimno in zakonito kot druge, druge vatle," je nazadnje tik pred koncem leta v intervjuju za TV Slovenija rekel šef države, ki v desetih letih le redko v anketah javnega mnenja ni bil najbolj priljubljen tukajšnji politik.

"Tega mu aktivisti nikoli ne bodo odpustili"

"Politični nasprotniki so mu v vseh teh letih očitali marsikaj, edino tega ne, da je zloben in pokvarjen," za Večer pravi politični analitik in publicist Dejan Steinbuch. "Zagotovo je del odgovora, zakaj je Pahor doslej preživel še vse padce, iskati tudi v posebni benevolenci, s katero je osvojil družbena omrežja. Samovšečen? Zagotovo. Inteligenten? Za politika več kot dovolj. Sposoben? Za vodenje vlade zagotovo manj kot za predsednikovanje republiki. A po Bratuškovi, Cerarju in Šarcu vseeno ni bil najslabši premier. Kvečjemu je mandat nastopil v neugodnem času. Več sreče je imel z obema predsedniškima; na Erjavčevi bo pustil svoj pečat, dasiravno drugačen od Kučanovega ali Drnovškovega (na Türka smo že pozabili). Kdorkoli ga bo nasledil, bo moral biti izvirno samosvoj, morda celo ženska, sicer bo izpadel le kot Pahorjeva slaba karikatura," ocenjuje v tej "predbilanci".

Pahorja, ki je "politik že dve tretjini svojega življenja", bo po Steinbuchovih besedah zgodovina izrazito pozitivno ocenjevala: "Bil je prvi levičarski predsednik, ki se je uspel prepričljivo in tudi zelo iskreno vzpostaviti v vlogi predsednika vseh državljanov. Tega mu aktivisti nikoli ne bodo odpustili. Kot tudi ne konkretnih korakov v smeri nacionalne pomiritve, sprave." Borut Pahor, pravi Steinbuch, je v politiki dejansko že tako dolgo, "da ga je srečala modrost". Premlad za upokojitev lahko začne razmišljati kvečjemu o tujini. Pri čemer le "redki heroji v evropski politiki lahko konkurirajo Borutu Pahorju".

Doma da prihodnosti najbrž nima, saj je zasedel že vse predsedniške funkcije. Edino upanje zanj v domači politiki je po Steinbuchovih besedah popoln nacionalni razkol: "Če bi iskali nekoga, ki bi bil sposoben nagovoriti največji del volilnega telesa, torej tiste, ki na volitve ne hodijo, ter jim položiti na srce, da prihaja čas, ko domovina potrebuje njihovo pomoč, potem je Borut Pahor lahko celo nadpolitična figura, človek sprave, ki miri razgrete strasti, preden bi zabredli v novo državljansko vojno. Pomirjevalec v dobesednem pomenu."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta