Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih bo povzročil izjemno obsežne negativne učinke na gospodarstvo in makroekonomsko stabilnost Slovenije, so se vnovič oglasili v Združenju bank Slovenije (ZBS).
Zakon bo začel veljati v soboto. Banke so že ob sprejemanju napovedale, da bodo na ustavno sodišče vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona in predlog za začasno zadržanje. Pobudo bodo zaradi po njihovem nepopravljivih škodljivih posledic zakona za bančni sistem, finančno stabilnost in gospodarstvo vložile prvi delovni dan po uveljavitvi zakona, to je v ponedeljek, 28. februarja, so sporočili iz ZBS.
Kot so navedli, ima zakon poleg neposrednih učinkov na kapital bank mnogo širše in izjemno obsežne negativne učinke na celotno gospodarstvo in makroekonomsko stabilnost Slovenije: "Poleg določil, glede katerih bodo banke vložile pobudo za oceno ustavnosti, je zakon operativno tako rekoč neizvedljiv in v nasprotju z mnogimi zakoni Slovenije kot mnenji nacionalnih ter evropskih regulatornih in nadzornih institucij."
Zakon je po njihovih pojasnilih neizvedljiv, ker zaradi predpisov s področja varovanja osebnih podatkov za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, banke več ne razpolagajo s podatki. Hkrati predvideva visoke denarne kazni za neizvedbo aktivnosti v rokih, ki jih v praksi ni mogoče izvesti. Takšni stroški bi lahko skupaj z ostalimi tveganji, med drugim tudi dražjega zadolževanja države na mednarodnih trgih, ogrozili finančno stabilnost bančnega sistema.
Zakon predvideva odvzem licence, če banka v več kot desetih primerih v roku ne izvede zakonskih določil. "To pomeni, da bi se v skrajnem primeru lahko več bank v slovenskem sistemu nenadoma znašlo brez licence za poslovanje. Posledice takšne situacije vzpostavljajo nepredstavljivo tveganje finančne stabilnosti kot nepopravljivo škodo gospodarstvu in državljanom," navajajo.
"Obrestni pribitki kreditov v švicarskih frankih in evrih so (bili) primerljivi, iz česar sledi, da ne prihaja do večjih odstopanj glede dobičkonosnosti kreditov v obeh valutah. Banke niso prevzemale špekulativne vloge in služile na račun tečajnih razlik. Poskus sistemskega reševanja problematike, ki retrospektivno posega v pogodbena razmerja, pa lahko povzroči precedens za druga pogodbena razmerja, sklenjena na drugih trgih, in s tem vzpostavi družbo moralnega hazarda," pravijo v Združenju bank Slovenije.
