Banke pripravljajo pobudo za oceno ustavnosti zakona o kreditih v švicarskih frankih pa tudi predlog za njegovo zadržanje, če bo sprejet. To je na včerajšnji tiskovni konferenci Združenja bank Slovenije napovedala izvršna direktorica SKB banke Anita Stojčevska. Poslanci državnega zbora imajo ta zakon na dnevnem redu danes. V bankah opozarjajo, da je neustaven, škodljiv, neizvedljiv in ogroža finančno stabilnost bančnega sistema. Večina kreditov je po njihovih informacijah že poplačana ali pa konvertirana v evre.
ZBS: Kredite v frankih so najemali premožni
Sabina Župec Kranjc, članica uprave Nove Kreditne banke Maribor, je razložila, da banke podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranijo deset let od prenehanja poslovnega razmerja, zaradi tega za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov. Ker je v predlogu zakona predvideno, da se banki, če v več kot desetih primerih v roku ne izvede zakonskih določil, odvzame licenca, v primeru sprejetja zakona večini bank grozi odvzem licence. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenje bank Slovenije (ZBS), je dodala, da ni treba podrobneje razlagati, kaj bi to pomenilo za financiranje gospodarstva in gospodinjstev. Poudarila je, da pri tem zakonu ne gre za reševanje finančnih težav socialno ogroženih skupin ljudi. Med tistimi, ki jih naslavlja, so tudi diplomirani ekonomisti, analize so že pred leti pokazale, da so te kredite najeli večinoma bolj premožni. Če bi hoteli pomagati le socialno ogroženim, bi moral zakon enako, kot to velja v primeru kreditov v evrih, naslavljati le njih, ne pa vseh kreditojemalcev povprek. Stanislava Zadravec Caprirolo pravi še, da se zakon nanaša na zelo majhno skupino ljudi, saj je na sodiščih bilo vloženih okrog 250 tožb, približno polovica je že odločena. Kreditov v švicarskih frankih je trenutno aktivnih za manj kot pet odstotkov vseh kreditov gospodinjstev. Delež neplačnikov je enak kot pri kreditih v evrih.
Odziv Združenja Frank
Na pozive in pisma Združenje bank Slovenije se je pred razpravo o predlogu zakona, ki bo danes in pred jutrišnjim glasovanjem, se je s svojimi argumenti odzvalo tudi Združenje Frank, ki mu predseduje Matjaž Sušnik. Menijo, da se je bančni regulator zavedal rizičnosti kreditov, a ni odigral svoje vloge. Zakon posega samo v neveljavno sklenjena pogodbena razmerja, saj so bila sklenjena zaradi nepoštenih poslovnih praks - zavajanja potrošnikov in prikrivanja resničnih tveganj. Zakon povečuje pravno varnost in predvidljivo poslovno okolje, saj bo sprejetje zakona jasno sporočilo vsem vlagateljem, da je Slovenija pravna država, kjer zakoni ščitijo tako podjetja kot potrošnike. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke vsaj leta 2015 vedele, da so te pogodbe izpodbojne. Prve tožbe v 2015 so bile sprožene za dosego ničnosti pogodbe, ki nima zastaralnega roka. Zakon ohranja kreditne pogodbe v veljavi, bankam bo bistveno zmanjšal tveganje zaradi slabih kreditov in jim omogočil normalne zaslužke, primerljive z drugimi krediti.
Rešitev pred sodišči je nemogoča, saj slovenska sodna praksa ni enotna, sodni postopki so predolgi in nerazumno dragi. Zakon ni v nasprotju z ustavo in pravom EU. Ustavnost zakona lahko presoja le Ustavno sodišče. Tuje banke za to nimajo pristojnosti.
Brodnjak o sanaciji špekulacije kakega profesorja ekonomije
Jana Benčina Henigman, predsednica uprave Sberbanke, je dejala, da so bile kreditne pogodbe v švicarskih frankih sklenjene v skladu z zakonodajo, ki je takrat veljala, in v skladu s pogodbeno voljo obeh strank. V skladu s pravili pravne države potekajo sodni postopki za vsak primer posebej, saj vsi niso enaki. Tisti, ki so bili zaključeni, so odločeni v korist bank. Andrej Andoljšek, predsednik uprave Addiko banke, je opozoril, da ni nikogar, ki bi zakon znal tolmačiti bankam, če bo sprejet takšen, kot je predlagan. Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, je pojasnil, da so banke kreditojemalcem ves čas omogočale brezplačno konverzijo kreditov v frankih v evre, socialne stiske so reševale sproti. Ostali so večinoma posli z višjimi izhodiščnimi zneski, torej krediti, ki so jih najeli ljudje, ki so si jih lahko privoščili. Sprejetje zakona bi v primeru NLB pomenilo, da bi vsi državljani, ki dolga sploh nimajo, če že, ga nimajo v frankih, zaradi politične odločitve sanirali špekulacije kakega profesorja ekonomije, saj "težko verjamem, da doktorji ekonomskih znanosti ne bi razumeli valutnega tveganja", je zatrdil Brodnjak. Predlog zakona finančnih posledic ne opredeljuje, po njegovi oceni pa bi šle "v stotine milijonov evrov".
Predlog zakona je v zakonodajni postopek vložil državni svet, ki bankam očita, da kreditojemalcem ob sklepanju pogodb v švicarskih frankih niso razkrile vseh informacij, s katerimi so same razpolagale. Ko je švicarska centralna banka januarja 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, so se obveznosti kreditojemalcev do bank povečale. Iz Levice so sporočili, da predlog zakona, ki bo omilil finančno in socialno stisko 32.000 družin, ki so jih banke opeharile s posojili v švicarskih frankih, podpirajo. Zakon bankam, ki so pri bančnih okencih množično zavajale svoje komitente, nalaga, da pokrijejo del kreditnega tveganja, ki so ga nezakonito prevalile na ljudi. Razprava o predlogu zakona v državnem zboru se začne danes, glasovanje pa je predvideno jutri, v sredo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
