Sogovorniki iz kluba Alumni ljubljanske ekonomske fakultete in STAkluba so danes v Ljubljani na debati o konkurenčnosti in lastniški konsolidaciji v bančnem sektorju ugotavljali, da je trend konsolidacije dober, dokler se s tem povečuje učinkovitost, ni pa vedno tako, je ugotavljal namestnik guvernerja Banke Slovenije (BS) Primož Dolenc: "Neskončna konkurenca na trgu ni dobra ne za bančni sistem, ne za lastnike, ne za stranke. Treba je najti pravo mero, da se zagotovi finančno stabilnost."
Prebivalstvo in podjetja imajo v bankah 32 milijard evrov
V primerjavi s finančno krizo iz leta 2008 so nastale strukturne spremembe, saj tokrat prevladujejo posojila gospodinjstvom, ki jih banke financirajo z depoziti in ne s tujimi posojili, medtem ko je kreditiranja podjetij manj. Prebivalstvo ima v bankah že več kot 24 milijard evrov depozitov, podjetja še dodatnih osem, medtem ko ostaja največji izziv za centralno banko in poslovne banke 11 milijard evrov presežne likvidnosti. Dolenc je še dejal, da je bila lani dobičkonosnost slovenskih bank res desetodstotna, a tudi zaradi enkratnih dogodkov, kot so združitve in sproščanje rezervacij, in ne zavoljo osnovne dejavnosti, zato bo že letos ta že nižja. France Arhar, mednarodni bančni strokovnjak in nekdanji guverner (BS), je dodal, da je zavoljo likvidnosti pritisk na bančno obrestno maržo velik, saj je ta le še 1,47-odstotna, medtem ko je denimo v madžarskem bančnem sistemu kar 3,5-odstotna ob visoki 16-odstotni povprečni donosnosti tam delujočih bank.
NLB zapira tri poslovalnice, na Koroškem že četrto
NLB s 1. oktobrom zapira tri poslovalnice: Grič-Krško, Muta in Ljubno ob Savinji. Poslovalnico NLB v UKC Ljubljana pa bodo preuredili v svetovalnico. Poslovalnica NLB na Muti je po poslovalnicah v Vuzenici, Črni na Koroškem in Mislinji četrta poslovalnica na Koroškem, ki jo v dobrih petih letih zapira ta banka.
Mobilna banka pa je na Muto prvič pripeljala še pred zaprtjem poslovalnice, in to 13. septembra, v kraju pa se bo na parkirišču pred občinsko stavbo mudila vsaka dva tedna ob ponedeljkih ob 10.30 za dve uri.
Na Muti so razočarani, ker NLB tam zapira poslovalnico. Župan Mirko Vošner je dejal, da kljub prošnji od NLB ni dobil zadovoljivega odgovora glede kriterijev, ki naj bi botrovali zaprtju. Ocenjuje namreč, da se je obisk poslovalnice na Muti po zaprtju tiste v Vuzenici še povečal.
John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, ki je konsolidirala največ bank na slovenskem bančnem trgu, nedavno pa je bila prodana madžarski bančni skupini OTP, ki bo imela okoli 30-odstotni tržni delež, je dejal da morajo konsolidaciji slediti sinergije, stroškovna učinkovitost in racionalizacija stroškov tudi na račun digitalizacije. Vpliv nizkih marž in negativnih obrestnih mer pa nadomeščajo s prihodki od prodaje različnih bančnih paketov in storitev in navzkrižne prodaje bančnih produktov: "Sem optimist, saj se da tudi na tako stresnem bančnem trgu še kaj narediti."
Reinvestiranje "prihrankov" in iskanje niš
Mario Henjak, predsednik uprave Gorenjske banke, je ugotavljal, da konsolidacija teče po dveh poteh, prva znotraj bank in na področju fintech - finančno tehnoloških rešitev. "Ta preobrazba teče hitro in je dobra za gospodarstvo, banke in njene stranke. Glede na to, da konsolidacije vodijo k racionalizaciji stroškov, pa je pomembno, kam banka te prihranke reinvestira." Henjak je še dodal, da je ob teh procesih treba pozornost posvečati kadrom, ki lahko "naredijo razliko", še naprej krepiti sodelovanje s fintech podjetji in poiskati niše, kjer je banka vodilna na trgu, v primeru Gorenjske banke so to lizing, faktoring in projektno financiranje.
1,47
-odstotno maržo dosegajo povprečno banke na slovenskem trgu
France Arhar se je strinjal, da je človek kljub digitalizaciji in fintech rešitvam v bančništvu nepogrešljiv, saj sta, kot je dejal, strah in zaupanje lastna živim ljudem in ne strojem. Postregel je s primerom banke na Švedskem, ki prav zaradi tega v nasprotju z večino drugih bank širi svojo mrežo. Opozoril je še na brezmejno tiskanje denarja in podcenjevanje inflacije, ki na delniških trgih ustvarja balone in inflacijo, samo Evropska centralna banka ima v svojem portfelju za pet tisoč milijard državnih obveznic. In naj ne mislimo, da katera od zadolženih držav ne more bankrotirati, ob tem pa spomnil na Rusijo leta 1998. "V zadnjih petih mesecih je prišlo na kapitalske trge več denarja kot prej skupaj v nekaj letih, po 21 milijard dolarjev na teden. Zato se na kapitalskih trgih ustvarja velik balon," je opozoril Arhar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
