Barbara Gavez Volčjak
Na današnji tiskovni konferenci na sedežu podjetja je družba GEN-I predstavila strateški razvojni načrt za leta od 2022 do 2030. Z ambiciozno zastavljenim načrtom želi GEN-I skupaj z drugimi člani tako imenovanega Zelenega konzorcija - v njem so še ELES, Elektro Ljubljana, Elektro Celje in Elektro Gorenjska - prehiteti cilje iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki naj bi jih Slovenija dosegla do leta 2050. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, meni, da so nekateri teh ciljev, povezani z razogljičenjem elektroenergetike, dosegljivi že do leta 2030 in da bodo v družbi naredili vse, da jih dosežejo.
"Skladno z zastavljenimi načrti bo GEN-I v celoti razogljičil svoje lastno delovanje do leta 2025 in s tem v prihodnje deloval kot vodilni promotor čim hitrejšega razogljičenja slovenske družbe," je povedal. S prihajajočim investicijskim ciklom in popolno usmeritvijo v razogljičenje se bo GEN-I preobrazil iz energetske družbe v digitalno tehnološko podjetje. Kot gonilna sila pri razvoju novih digitalnih in podatkovnih storitev bo svojim odjemalcem omogočil enostavno ter stroškovno učinkovito integracijo "trajnostnega energetskega kroga" v elektroenergetska omrežja. Za uresničitev zastavljenih načrtov bodo v GEN-I do leta 2030 zaposlili do 700 novih sodelavcev z različnimi znanji in izkušnjami, ki bodo pripomogli k zeleni preobrazbi.
Z namenom, da uspešno naslovi podnebno krizo, pa je Skupina GEN-I z lastno strokovno ekipo pod koordinacijo dr. Dejana Paravana, direktorja strateškega inoviranja, pripravila tudi analizo stanja ESS in potencialnega razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije (EES). Rezultati za Slovenijo so več kot spodbudni, je povedal Robert Golob, saj kažejo, da lahko ob ohranitvi štirih ključnih ciljev zagotavljanja kakovosti EES - to so okoljski cilj, neodvisnost, zanesljivost in konkurenčnost - Slovenijo razogljičijo že pred letom 2050.
Razogljičenje EES namerava GEN-I pospešiti z investicijami v zelene tehnologije. Do leta 2030 nameravajo izvesti za 1,06 milijarde evrov investicij v nove tehnologije in digitalizacijo. Tako bodo v prihodnjih devetih letih zgradili 1.000 MW novih sončnih elektrarn vseh velikosti. Zaradi nestanovitne proizvodnje OVE in zagotavljanja stabilnosti sistema bodo vlagali tudi v vgradnjo hranilnikov vseh vrst, predvsem v baterijske hranilnike energije, namenjene premoščanju razlike med proizvodnjo in odjemom znotraj dneva. Vlaganja se bodo nadaljevala tudi na področju razvoja in upravljanja fleksibilnih virov, s tehnologijo in digitalizacijo pa bo družba postala največji agregator fleksibilnosti na prenosni in distribucijski ravni.
