Dušan Waldhütter
V tekmi z drugimi deli sveta je Evropa že pred desetletjem spoznala, da mora bistveno pospešiti razvoj materialov, načrtovanje zlitin, postopke, optimizacijo, manjšo porabo in zaposlovanje. "Slovenska industrija z majhnim kadrovskim in kapitalnim potencialom nima možnosti, da bi na področju zahtevnih tehnologij in masovne proizvodnje na globalnem trgu tekmovala individualno. V posameznih tržnih nišah pa ima tradicijo, izkušnje in znanje ter tudi že določen tržni delež, tako da je na nišnih področjih konkurenčna z lastnim znanjem in specifičnimi, tudi visokotehnološkimi proizvodi in tehnologijami. Vendar je za nadaljnji razvoj in svetovni preboj treba tudi v Sloveniji uveljaviti strategijo razvoja evropske metalurgije in materialov, predvsem pa akterje povezati v močne vrednostne verige in partnerstva, za kar v Sloveniji obstajajo dobre osnove, sistemski podporni mehanizmi pa temu še ne sledijo," je prepričan Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma.
Zavezani skupnim ciljem
Ciljem krožnega gospodarstva se je Talum zavezal že precej prej, kot so se pojavili v dokumentih za izvajanje ukrepov za racionalno rabo surovin, saj je bil aluminij prepoznan kot neskončno reciklabilen material brez izgube osnovnih lastnosti. Združenje evropske aluminijske industrije in njeni člani, med katere spada tudi Talum, so prepoznali pomembnost strategije Evropske komisije za prehod v moderno, krožno in ogljično nevtralno ekonomijo in skupno - evropsko Vizijo 2050 so oblikovali v jasno sporočilo stalnega razvoja na poti v ogljično nevtralno družbo in energijsko učinkovitost aluminijske vrednostne verige do leta 2050. Aluminij je kovina z najvišjo napovedano rastjo porabe v naslednjem desetletju.
Od tod kar 36 odstotkov dodane vrednosti
V kovinskopredelovalni industriji, katere del je metalurgija, je bilo v Sloveniji v letu 2018 aktivnih 3069 družb s skupno 70.881 zaposlenimi, čisti prihodek od prodaje je dosegel 11,9 milijarde evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je bila 43.037 evrov, delež prodaje na tujih trgih pa je znašal 75 odstotkov. Te družbe so ustvarile 3,05 milijarde evrov dodane vrednosti, 1,09 milijarde evrov EBITDA in 483 milijonov evrov čistega dobička, pojasnjuje Drobnič. "To pomeni 8,2 odstotka celotnega BDP v nacionalnem gospodarstvu ali 36,6 odstotka celotne dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih."
Kaj vse vpliva na razmere v industriji
Razmere v industriji aluminija so v zadnjem času izredno nepredvidljive. Trendi preteklih mesecev nakazujejo padec cen osnovnih surovin, tudi glinice, medtem ko cena električne energije od lani narašča. Veliko nevarnost pomeni administrativno ali politično omejevanje proste trgovine, dodaten izziv konkurenčnosti pa je mikro poslovno okolje Slovenije, ki je za to panogo neprimerljivo s konkurenti, opozarja predsednik uprave Taluma. "Najbolj izrazito se to kaže v (ne)implementaciji priporočil Evropske komisije, ki jih je ta sprejela za zaščito aluminijske industrije v Evropi, da bi ublažila vpliv razmer v panogi in zmanjševala uvozno odvisnost."
Kako do zastavljenih ciljev
Panoga bo usmerjena v izdelke z višjo dodano vrednostjo, energijsko učinkovitost, večji delež uporabe sekundarnega aluminija v proizvodih, inovativnost in odličnost v vseh segmentih poslovanja. Za doseganje ciljev pa ta industrija potrebuje primerljivo podporno poslovno okolje za aktivno poslovanje na konkurenčno izredno intenzivnem globalnem trgu. Ti pogoji morajo biti primerljivi na energetskem področju ter tudi na okoljskem in razvojno-raziskovalnem, našteje predsednik uprave Taluma. "Glede na to, koliko ta podjetja ustvarijo, bi si želela in pričakovala, da se jim proporcionalno dodelijo viri za nadaljnji razvoj." Zaradi izjemno široke uporabnosti aluminija ter specifičnih in edinstvenih lastnosti naj bi njegova poraba v Evropi do leta 2050 zrasla za polovico. Lastna proizvodnja jekla in aluminija tudi zato ostaja pomembna konkurenčna prednost in temelj za uspešno udejanjanje strategije razvoja in rasti v celotni kovinskopredelovalni verigi. A če želimo to ohraniti, bo treba izpolniti nekatere pogoje in zagotoviti primerne razmere.
