(TEST) Renault koleos: Ni kolosalen, je pa varen in prostoren

Zgodba koleosa je, tako kot smo že v splošnem dolgo vajeni, zelo koncernska: ena platforma, več modelov različnih blagovnih znamk. Platforma je v konkretnem primeru CMF-CD, sorodstvo pa koleos še najbolj povezujeta X-trail in renault samsung QM6. In medtem ko je X-trail oblikovno precej drugačen, sta si koleos in QM6 močno podobna.

Iz napisanega sledijo tudi mere. Čeprav je na isti platformi zgrajen tudi kadjar, gre za drugačno različico platforme: medosna razdalja koleosa je za 58 milimetrov daljša kot pri kadjaru. Koleos meri v dolžino 4,67 metra, kar je za 22 centimetrov več kot kadjar. Ta dolžina danes ni več kolosalna, tiguan allspace denimo je le malenkost daljši.

Ve se: če ima kak renault opremo initiale paris, gre za najbolje opremljeno serijsko različico, a pri koleosu ni čisto tako; nima denimo Renaultovega pametnega ključa (za vstop je treba pritisniti na gumb na vratih), nima sistema smart sense (vozna dinamika plus osebne nastavitve) in nima samodejnega pomika zadnjih šip (kar je zelo azijska domena), nima pa tudi induktivnega polnjenja pametnih telefonov. Vse to namreč captur initiale paris ima.

Notranjost je seveda tipična Renaultova. Takšna je armaturna plošča, vključno z obema zaslonoma, ki pa sta še prejšnje generacije, kar sploh ne moti. Navdušujeta sedeža: čednega videza, s prepričljivim usnjem (čvrsto in na otip prijetno), z dodatnimi nastavitvami vzglavnika, podaljšljivim sedalnim delom, s prezračevanjem, masažo (samo za voznika) in žal - s preveč vodoravnim sedalnim delom. In še: eno od dveh mest za plastenko med sedežema je hlajeno. Tega nimajo niti najdražji avtomobili.

V splošnem je treba pohvaliti ergonomijo upravljanja in pri tem še posebej zavolansko konzolo za avdiosistem, ki je še vedno med najboljšimi, čeprav nosi že dolgo brado. Je pa lahko prijetno tudi na zadnji klopi. Tam je seveda več prostora kot pri kadjaru, poleg tega je opreme za potnike več, kot smo navajeni, pri čemer je še največ navdušenja nad dvostopenjsko (in nesimetrično) nastavljivostjo naklona naslonjala. Zadaj je slabih 500 litrov prtljažnika, ki je povečljiv na dobrih 1,7 kubičnega metra prostora.

Pogonsko ni veliko izbire, le tri možnosti so in pričujoča je najcenejša: turbobencinski motor, dvosklopčni menjalnik in samo prednji pogon. Zmogljivosti je dovolj, da koleos doseže visoka hitrostna povprečja, menjalnik lepo (hitro in skoraj nezaznavno) pretika v samodejnem ali v ročnem načinu, prav posebej živahen pa tale koleos ni.

Resda je dokaj težak, a še bolj kot to dinamiko omejuje značaj kombinacije motorja in menjalnika: pri speljevanju ali pri pospeševanju po zaviranju je odziv preprosto prepočasen, da bi mu lahko rekli športen, poleg tega je stopalka za plin zelo regresivna. Kljub temu pa navduši veselje do (za turbobencinski motor) visokih vrtljajev; pri polnem plinu menjalnik sam pretika navzgor pri 5900 vrtljajih v minuti, a tu je treba tudi ponoviti: z vožnjo do 4000 vrtljajev izgubi zelo malo zmogljivosti, sta pa trušč in poraba dosti prijaznejša. Delno tudi zaradi 60-litrske posode za gorivo je dosega zlahka za več kot 600 kilometrov ne posebno varčne vožnje.

Koleos na evropskih trgih (in tudi na našem) ne igra kake vidnejše vloge, a morda neupravičeno - v vseh ključnih elementih je dober, prijeten, prostoren ali varen. Pa tudi čedne postave, seveda.