Športni terenci še najprej v galopu: Dacia pri nas vse pomembnejši igralec

Polletni rezultati so pomemben kazalec dogajanja na kakem področju in to seveda velja tudi za avtomobile. Številke kažejo, da je bila letošnja šestmesečna prodaja na slovenskem trgu za dobro desetino ugodnejša kot lani. Precej očitno se nadaljuje tudi prehajanje kupcev iz nekaterih tradicionalnih razredov v druge, kar še posebno velja za športne terence, ki vse bolj obvladujejo slovenski avtomobilski prostor. Električni baterijski avtomobili (EBA) pa pri nas, tako kaže, še nekaj časa ne bodo visoko na seznamu želja.

V letošnjih šestih mesecih je bilo pri nas po statistiki sekcije za osebna motorna vozila pri TZS - zanjo jo pripravlja Ardi INT, d.o.o. - prodanih 31.009 osebnih avtomobilov. To je bilo za solidnih 10,7 odstotka več kot v primerljivem lanskem času, medtem ko je bila junijska prodaja manjša za krepkih 21,1 odstotka (5176). Letošnje polletne številke po drugi strani dokazujejo, da se še naprej povečuje prodaja različnih športnih terencev (SUV), zmanjšuje pa se število kupcev v nekaterih doslej tradicionalno pomembnih razredih. Največ je bilo v tem času prodanih majhnih športnih terencev (5992), ki so prehiteli posel z majhnimi avtomobili (4761). Hkrati je bilo veliko tudi tistih, ki so si letos omislili srednje velike športne terence (4495). To med drugim pomeni, da je bila prodaja teh vozil ugodnejša od prodaje avtomobilov nižjega srednjega razreda (t. i. golfov razred), saj se je v minulega pol leta zanje odločilo 3775 kupcev. Tudi veliki športni terenci so precej v čislih (3359). Številke hkrati kažejo, da se je doslej najbolj zmanjšala prodaja majhnih in srednje velikih avtomobilov, najbolj pa je poskočil posel prav s športnimi terenci. Teh je bilo v zadnjega pol leta kar 14.067 oziroma skoraj 46 odstotkov vseh. To je trend, ki je zelo primerljiv z dogajanjem na večini evropskih trgov, kjer športni terenci že nekaj let tako rekoč vse druge avtomobile potiskajo na tržno obrobje. In tudi pandemija tega ni bistveno omilila ali spremenila.

​Dacia gre naprej

V zadnjega pol leta se tudi položaj oziroma vrstni red tovarn na slovenskem trgu ni bistveno spremenil. Nemški Volkswagen prepričljivo vodi (5272 prodanih avtomobilov) in ima v svojih rokah 17 odstotkov slovenskega trga. Sedaj že ni več tako presenetljivo, da mu na drugem mestu sledi Škoda (3800), njen tržni delež je bil 12,2-odstoten, medtem ko je francoski Renault na tretjem mestu s prodajo 3119 vozil oziroma 10-odstotnim tržnim deležem. Če so vsi podatki točni, potem je njegova letošnja prodaja v primerjavi z lansko manjša za dobrih 34 odstotkov, o razlogih pa je mogoče predvsem ugibati. Opazno je, da je romunska Dacia pri nas vse pomembnejši igralec (1636, 5,2 odstotka trga), med japonskimi hišami je v ospredju Toyota (1078, 3,4-odstotni delež) in med premijskimi tovarnami Audi (875, 2,8 odstotka), ki pa mu dokaj blizu sledi bavarski BMW. Med tovarnami, ki jim je šlo letos nekaj slabše kot lani, je že omenjeni Renault, malenkost skromnejša je Kia, pa tudi Fiat in Opel ne moreta biti zadovoljna z dosedanjim poslom.

Lestvica najbolje prodajanih avtomobilov ne kaže izjemnih sprememb. Že desetletja na vrhu kraljuje Renaultov clio. Tako je bilo tudi v zadnjih šestih mesecih (1278 prodanih vozil), pri čemer pa ni mogoče spregledati, da je to občutno manj kot lani (2464). To, da športni terenci ne poznajo milosti, dokazuje Volkswagnov T-cross. Letos so jih prodali 1111 in temu modelu gre lovorika najbolje prodajnega SUV-a. Dacijin duster, prav tako športni terenec, je pri nas vse bolj priljubljen, pri čemer gotovo veliko pripomore tisto, čemur pravimo "veliko avtomobila za sprejemljiv denar".

Letos je zapeljal v 931 slovenskih garaž. Sicer pa veliko pove podatek, da je med letošnjimi dvajsetimi najuspešnejšimi avtomobili na slovenskem trgu kar dvanajst športnih terencev/križancev. Če malenkost bolj podrobno pogledamo zgolj junijsko prodajo, je vsaj glede športnih terencev še vse toliko bolj jasno: najbolj je šel v promet VW T-cross (249), komaj kaj pa je zaostajal Dacijin duster (223). Tudi VW golf, eden redkih "klasikov" v tej druščini, je bil v šestem letošnjem mesecu precej manj uspešen kot lani, a to je mogoče vsaj deloma pripisati problemom pri dobavi polprevodnikov.

​EBA še na obrobju

Avtomobili, ki jih v celoti ali povsem poganja elektrika, so seveda velika tema Evrope in nekaj malega Slovenije. Ardijeva statistika jih deli v štiri razrede: električni baterijski avtomobili (EBA) ali stoodstotno električni, priključni hibridi (PHEV), hibridi (HEV) in MHEV ali blagi hibridi. Za slednje je prav povedati, da je njihova pomoč motorjem z notranjim zgorevanjem razmeroma skromna, vendar pomaga zmanjševati porabo in posledično izpuste škodljivih plinov. V ospredju so torej EBA, s katerimi pa slovenski trg nima kakšnega zanosnega ljubezenskega odnosa. Letošnja prodaja (680 vozil) je manjša od lanske (711), njihov tržni delež pa je 2,2-odstoten. To je malo, pa po drugi strani nič posebno presenetljivo. Kot že velikokrat (tudi na teh straneh) zapisano, ti cenovno kljub vsemu (še) niso konkurenčni, pri čemer ni sporno, da je slovenska državna pomoč (subvencija) ena najskromnejših v EU. Če k temu dodamo še nekatere druge zadrege, predvsem polnilno infrastrukturo in deloma tudi dosege (čeprav se ti skoraj skokovito povečujejo), smo precej daleč od tega, da bi prav kmalu imeli pomembnejšo težo na slovenskem prostoru. Sicer pa gredo letos (še) naprej najbolje v promet hibridi (letos 1320, lani 784), priključni hibridi so sicer naredili velik statistični skok (59/3), seveda pa so ga tudi blagi hibridi (1295 vozil), ki jih lanska statistika ni obravnavala.