(TEST) Opel vivaro-e furgon: Dostavnik za kratke poti

Elektrika se seveda seli tudi v gospodarska vozila in vivaro je pri Oplu nekako v sredini med prav tako elektrificiranima combom in movanom. Izbira je pestra glede na dimenzije, število sedežev oziroma velikost kabine, nosilnost, tudi zmogljivost baterije ipd. In jasno - tako rekoč vse prednosti na eni in slabosti ali zadrege električnega pogona na drugi so pri vivaru zelo primerljive s tistimi pri osebnih avtomobilih.

Rekuperacija litij-ionske baterije (75 kWh) je med urbano vožnjo učinkovita. Tovarniško obljubljeni doseg 330 kilometrov je sicer utvara, toda ker je veliko zaviranja in ker so v tem primeru možnosti polnjenja skoraj vedno pri roki, zadrege pravzaprav ni. Hkrati pa se baterija na 50-kilovatni polnilnici nikoli ni napolnila za več kot 290 kilometrov, pri čemer je mraz naredil svoje. Seveda pa hitre ali vsaj nekaj hitrejše avtocestne vožnje, recimo tam okoli 120 km/h, še posebno, ko je avto naložen, zelo hitro zmanjšujejo doseg. Povprečna poraba v tem primeru zlahka skoči na 50 kWh, kar pomeni, da je doseg okoli 140 ali morda 150 kilometrov zgornja meja zmogljivosti vivara. Sicer pa je bila povprečna poraba okoli 30 kWh, medtem ko v mestu skoraj ne preseže zelo znosnih in za doseg dolgotrajnih 20 kWh.

Razumljivo - na tega vivara se je treba privaditi: dolg je skoraj pet metrov, ker je furgon, pogled nazaj omogočata le zunanji stranski ogledali, zato so parkirni pomočniki izjemno koristni, fino je, ker so vsi trije sedeži ogrevani, čeprav je nastavljiv le voznikov ipd. Med dobre strani je treba šteti tudi drsna vrata, poseben prostor za shranjevanje polnilnih kablov, preseneča pa neobičajno obotavljivo delovanje menjalnika.

Sklep? Nakup električnega vivara mora biti zelo osredotočen in premišljen. Še bolj kot pri osebnem avtomobilu.