(TEST) Toyota yaris cross: Prikupno pobalinski zmagovalec

Saj je že dolgo znano: videz je osnovno vodilo pri nakupu avtomobila, a za yaris cross morda to še toliko bolj velja. Seveda ima tudi nasprotnike, so pa privrženci številnejši in bolj zagreti. Še posebej morda v tej kameleonski zlati barvi, ki zna biti, glede na svetlobo, arktično hladna ali ekvatorialno topla.

Da se je v številni močni konkurenci pri nas takoj dobro znašel, je dokazal tako pri laični publiki kot pri strokovni žiriji in zlahka, z veliko prednostjo postal slovenski avto tega leta. A ne zgolj zaradi videza; v prvi sapi je treba pohvaliti položaj za volanom, informacijsko bogat projicirni zaslon HUD (tam je mogoče nastaviti tudi merilnik vrtljajev), zelo "evropsko" in živahno notranjost, natančno zasnovo in izdelavo, kakovostno usnje z okusnimi, nežno rumenimi šivi in prostornost na prednjih sedežih.

Nekaj od tega velja le za testno različico, ki je najdražja na ceniku, pa vendar. Še posebej to velja za hibridni pogon; ta streže z dobro navorsko krivuljo (delno tudi na račun neskončnostopenjskega menjalnika CVT), zaradi katere zna denimo na spolzkem asfaltu tudi do 60 kilometrov na uro v ovinku notranje kolo za hip obrniti v prazno in s tem prehiteti elektroniko, ki ga pri takšnem početju zaustavi.

Čeprav za skupni navor ni podatka, skupna masa, okoli tono in četrt, pa tudi ni športna, navdušuje z možnostjo hitrega speljevanja, z živahnostjo pri pospeševanjih do dobrih 100 kilometrov na uro in s hitrim preklopom med vožnjo naprej in vzvratno vožnjo. Zelo pomembno pri tem je, da je lahko navkljub živahni vožnji z gorivom varčen, saj težko preseže povprečje sedem litrov za 100 kilometrov. Se pa kljub temu zdi posoda za gorivo premajhna.

Za vsak primer velja vsakokrat opozoriti: čeprav ima štirikolesni pogon in obetajoč videz, takšen yaris cross ni terensko vozilo. Se pa dobro znajde tam, kjer se najpogosteje vozi, denimo na spolzkem asfaltu (pospeševanje!), na zasneženi cesti ali v podobnih pogojih različnih vrst cest. Pri Toyoti so tudi temu malčku namenili nastavitve vozne dinamike za običajno vožnjo (PWR, ECO, normal), poleg tega pa še za terensko (snow, trail), kjer elektronika pomaga k boljšemu oprijemu.

Kupci, vajeni evropskih izdelkov, ne bodo z vsem zadovoljni. Skop potovalni računalnik ter težko razumljiva podajanje informacij in logika menijev so tipični za toyote, čisto evropsko pa je izginjanje mehanskih gumbov; yaris cross ima za infozabavni sistem le štiri, pa še ti so slabo vidni in še težje otipljivi ob robu osrednjega zaslona. In prav tako evropsko: nezanesljivost asistenčnih sistemov, v konkretnem primeru tistih za prepoznavanje prometnih znakov in za ohranjanje prometnega pasu.

Tudi pri yarisu cross je treba še enkrat spomniti: resda je najdražji s cenika, a je pri testnem doplačilo eno samo - štirikolesni pogon. Tega večina tekmecev sploh ne ponuja, a če ga ne izberete in prihranite poltretji tisočak, kaj dosti ni več za doplačati. Varnostni paket, usnje, zelo dobra (športna) sedeža, parkirni pripomoček, elektrifikacija (in pomik na zamah) vrat prtljažnika, povezljivost, žarometi LED, deljiva in tristopenjska klimatska naprava, velika (18 palcev) kolesa in še kaj so tu serijski. Lahko bi rekli - zmagovalec tudi skozi te oči.