(TEST) Citroën berlingo M BlueHDi 130 BVM6 feel pack: Praktik

Od leta 1996, tedaj so povili prvo generacijo, se je v vseh pogledih razširil, povišal, povečal. Toda njegov izvirni DNK ostaja dostavniški, čeprav se je v potniški izvedbi – na voljo sta dve varianti – prilagodil oziroma civiliziral. In ker so časi takšni, da je treba biti rekreativno športen v skoraj vseh pogledih, se zdi kot naročen (tudi) za takšno početje oziroma uporabo.

Praktičnost in uporabnost sta pri tem avtomobilu na prvem mestu. Prtljažnik je izjemno velik, brez okroglin in neuporabnih vdolbin, s povsem ravnim dnom. Predopustniške zadrege in zamere so skoraj odveč – v tega citroëna zmoreš zbasati tudi marsikaj tistega, kar sicer ne potrebuješ. Sedi se – to bo zmogla najbolj ceniti odrasla avtomobilska publika – nekaj višje. Zadaj so trije posamični sedeži za kilogramsko in sicer standardne; če to niso, je dovolj udobno predvsem za dva.

Berlingo je kralj predalov in odlagalnih prostorov. Toliko jih je, da si moraš zapomniti, kam si kaj dal. Zelo ugaja – to sicer ni kakšna vesoljna novost – velika, široka in predvsem globoko polica nad glavo voznika in sovoznika. Pogoltne veliko in skrije nepooblaščenim. Žal so vsi odlagalni prostori/predali ponoči neosvetljeni, kar je, upoštevaje zapovedano praktičnost, kar velik minus. Voznik vidi na skoraj vse strani, še posebno nazaj in vstran tako rekoč idealno. Zadnja vrata so dvižna, za tiste, ki se niso potegnili čez kakšnih 185 centimetrov, so lahko uporabna streha. So pa nekaj težja za odpiranje in še bolj za zapiranje, a izjemne krize le ni.

Če bi ne bilo na strehi prtljažnika oziroma nosilcev za kolesa, bi bila tudi hitrejša vožnja zvočno bolj ugodna oziroma udobna. Šeststopenjski ročni menjalnik je v redu, glede na značaj berlinga bi se zlahka odločil za prestavno avtomatiko. Poraba je glede na težo, višino in siceršnje gabarite pričakovana, pa še vedno daleč od tovarniško napovedane. Potovalne hitrosti so zlahka visoke, tudi polno naložen ni nikakršna ovira na cesti. Podvozje je kombinacija, sem in tja morda malenkost pretrdo za citroënovski značaj.

Zakaj berlinga (pa tudi kar številna konkurenca) ni pogosteje v slovenskih garažah? Zdi se, da vsa praktičnost in uporabnost (še) ne odtehtata dostavniške podobe.