Nova astra je dolga 4,37 in široka 1,86 metra. S tem je za le 4 milimetre daljša od predhodnice.
Nekaj zgodovine nikoli ne škodi, ker je ta temelj sedanjosti. V primeru Oplovih kompaktnih avtomobilov se je treba ozreti vse do leta 1924, a je kadett iz leta 1936 morda tisti prvi pravi predhodnik njihovih avtomobilov spodnjega srednjega razreda, v novodobnih časih pa gre ta čast kadettu iz leta 1962 in vsem njegovim petim generacijam. In mimogrede: kadett B (1965-1973) je bil na voljo v kar osmih karoserijskih različicah!
Čiste, preproste notranje poteze in dva zaslona, ki sta vselej 10-palčna, glede na opremo se razlikujeta le v obdelavi površine.
Astra je prišla na trge v v marsičem prelomnem letu 1991. Novo ime so upravičevali s tem, da gre za preveč nov avtomobil, da bi ga še naprej imenovali kadett, v resnici pa je šlo za koncernsko odločitev o poenotenju poimenovanj; kadett so namreč v Veliki Britaniji imenovali vauxhall astra in GM se je odločil, da bodo odtlej astre tudi nemški opli.
Je pa pri oplu ostalo črkovno zaporedje za označevanje teh avtomobilov: kadett iz leta 1962 je bil A, sedanja astra (izpustili so črko I) pa je že L. In tokrat gre za povsem nov avtomobil tudi z drugega zornega kota: prvič je namreč avtomobil iz te serije nastal na nenemški platformi.
Gre seveda za platformo PSA EMP2 iz leta 2013, ki podpira številne modele koncerna PSA, tudi denimo opel grandland in prihajajočega neposrednega tekmeca astri, peugeot 308. Že dolgo ni več novost: sodobna platforma poleg nosilnega ustroja prinese tudi celotno pogonsko tehniko, pa tudi drugo tehniko, vštevši asistenčne sisteme, infozabavni sistem in merilnike, le da so v zadnjih dveh primerih zasloni seveda lahko drugačnega videza, oblike in velikosti.
5 najbolj pogosti avto na slovenskih cestah je ta hip astra
Nova astra je v dolžino zelo blizu prejšnji, a je nekoliko širša in nižja, predvsem pa se seveda ponaša s posrečenim prednjim delom, ki mu pri Oplu pravijo vizir, in s čistimi potezami zunanjosti in notranjosti, čemur pri Oplu rečejo očiščenje (odvečne oblike). Zdaj je kokpit povsem digitalen (analognih merilnikov ni več), zaslona sta velika 10 palcev, klasične gumbe pa so skoraj odpravili. Oplova posebnost so ergonomski sedeži s certifikatom AGR, a tudi žarometi intelli-lux, ki so v novi astri še naprednejši.
Pogoni, ki so seveda Peugeotovi oziroma Citroënovi, segajo od 81 do 165 kilovatov moči, gre pa za 1,2-litrske turbobencinske 3-valjnike, za 1,5-litrske turbodizelske 4-valjnike in za dve hibridni različici moči 132 ali 165 kilovatov. Hibridni pogon je tokrat v astri prvič, leta 2023 pa pride na trg tudi povsem električna različica astra-e. Ne gre drugače, če želijo pri Oplu izpolniti obljubo, da bodo opli od leta 2028 le še električno gnani.
Nova astra pride na naš trg zgodaj spomladi, naročiti pa jo bo moč že januarja. Cene seveda še niso poznane. Če kaj pomaga: v Nemčiji stane od 22.465 evrov naprej.
