Tehnologija se nenehno razvija in je vplivala na vse vidike našega življenja, tudi na vožnjo. Vožnja je bila še pred 20 leti videti povsem drugače kot danes. Bila je težavnejša, včasih celo zastrašujoča, obvladovanje vozil je bilo težje. Vozniki smo se morali zanašali predvsem na lastno pamet in spretnosti. Čez dve desetletji bo seveda povsem drugače. V bistvu je zelo verjeten scenarij, da avtomobilov takrat ne bomo več vozili, ampak se bomo v njih le še prevažali. Razvoj avtomatizacije in avtonomnih sistemov v vozilih namreč nezaustavljivo drvi naprej.
Samodejno parkiranje
Verjeli ali ne, funkcija samodejnega parkiranja je na voljo že 15 let.
Prvi na svetu jo je v serijsko vozilo vgradil Lexus in z modelom LS460 hipno očaral množice na mednarodnem avtomobilskem salonu v Detroitu. Voznik je za aktivacijo samodejnega parkiranja menjalnik prestavil v vzvratno prestavo in s tem vklopil vzvratno kamero, nato pa na zaslonu na dotik pritisnil na ikono samodejnega parkiranja ter nad parkirni prostor, ki ga je želel uporabiti, postavil ustrezno pravokotno oznako. Nato je le še izpustil volan, medtem ko je avto parkiral in manevriral sam. Lexusu so sledili so tudi drugi proizvajalci, tehnologija samodejnega parkiranja pa je z vsako novo različico postala bolj gladka, natančna in hitrejša.
Samodejna vožnja
Medtem ko letala funkcijo avtopilota, uporabno ne le med letom, temveč zadnja leta tudi za vzletanje in pristajanje uporabljajo že zelo dolgo, je v cestnem prometu, kjer je ovir bistveno več kot v zraku, avtopilot zelo dolgo veljal za utopično idejo. A brez želje po premagovanju še tako zahtevnih izzivov, samodejne vožnje ne bi bilo. Pa jo imamo.
Predvsem po zaslugi pionirskega dela podjetja Tesla, ki je avtopilot ponudilo v svojih vozilih leta 2014 in je še danes ena njegovih najbolj prepričljivih konkurenčnih prednosti, čeprav si tudi drugi proizvajalci vozil močno prizadevajo zmanjšati zaostanek. Prav razvoj samovozečih vozil je pripeljal do razvoja številnih funkcij za pomoč voznikom v serijskih avtomobilih. Naj naštejemo le najbolj očitne: ohranjanje voznega pasu, izogibanje trkom in napredni prilagodljivi sistemi za upravljanje hitrosti.
Tekma za izdelavo prvega serijskega avtonomnega avtomobila se je sicer začela že leta 2010. V nasprotju s pričakovanji pa z rešitvijo ni prvo postreglo avtomobilsko temveč tehnološko podjetje. Spletni velikan Google je namreč prvi pridobil licenco za uporabo svoje eksperimentalne tehnologije vožnje brez voznika. V sodelovanju s Toyoto so s sistemom radarjev, kamer in umetne pameti opremili več vozil Prius in pripravili poligon za testiranje avtonomnih sistemov, ki so – ker so se izkazali v praksi – relativno hitro dobili še dovoljenje za preizkušanje v vsakdanjem prometu.
Avtonomnih vozil bo iz leta v leto več. Ford je denimo potrdil, da bo še letos v svojih najnovejših modelih, med katerimi bo prvi električni superšportnik Mustang Mach E omogočil popolnoma avtonomno vožnjo. Za to bo skrbel sistem Active Drive Assist, ki si bo pomagal s kamerami in radarjem ter navigacijskimi kartami. In tu je ključna razlika.
Medtem ko Teslin sistem Autopilot za avtonomno vožnjo ne potrebuje zemljevidov cest, bo Fordov sprva deloval le na severno-ameriških cestah, ki jih pokrivajo Fordovi zemljevidi. Druga razlika pa bo v spremljanju prisotnosti voznika – medtem ko se Teslin sistem zanaša na povratne informacije z volana (torej da voznik vsaj eno roko drži na volanu), bodo Fordova vozila v ta namen spremljala sliko s kamere, nameščene v potniški kabini. Bo pa zato Fordov sistem avtonomne vožnje bržkone vsaj polovico cenejši od Teslinega, ki vozilo podraži za 7.000 ameriških dolarjev.
Realnost? Prihaja polsamodejna vožnja.
Kje smo danes? Predvsem nas lahko veseli dejstvo, da sodobni avtomobili z letnico 2021 že obvladajo polsamodejno vožnjo; večinoma po avtocesti, vedno več pa tudi po mestu, kjer znajo slediti prometu, se zaustaviti in speljati – le na semaforje še ne znajo gledati, zato mora voznik še vedno spremljati dogajanje v prometu. A tudi to se zdi s pomočjo tehnologije rešljiva ovira …
Pravzaprav bi, če bi lahko vsa vozila na svetu zamenjali naenkrat, že jutri uživali v samodejni vožnji. Samovozečim vozilom namreč zaenkrat največ težav povzročijo prav »anomalije« v obliki napak drugih udeležencev v prometu, ki se iz tega ali onega razloga ne držijo pravil in signalizacije.
Ali ste vedeli?
Nekatere tehnologije, ki omogočajo polsamodejno in samodejno vožnjo ter so med vse bolj nepogrešljivimi pripomočki in pomočniki voznikom, imajo že zelo dolgo brado. Satelitski navigacijski sistem je v serijsko vozilo prva vgradila Mazda, in sicer že leta 1990! Za prvo povezano vozilo – ta termin bo postal vse bolj pogost v 21. stoletju – in sistem OnStar sta že leta 1996 poskrbela proizvajalec vozil General Motors (GM) ter proizvajalec mobilnih rešitev Motorola, kot prvi pa so ga bili deležni premijski modeli blagovne znamke Cadillac. Tudi barvni projicirni zaslon je najprej zaživel v ameriškem primerku (Oldsmobile Cutlass Supreme), nato pa sta ga zelo hitro posvojila še japonska proizvajalca Toyota in Nissan. Toyota je bila tudi prvi proizvajalec, ki je serijsko vozilo opremil s kamero za vzvratno vožnjo (leta 1991).
Danes si marsikateri voznik, ki veliko časa preživi na avtocesti, želi predvsem prilagodljivega tempomata. Pri razvoju laserskega tempomata je pionirsko delo opravil Mitsubishi (uporabljal je rešitev LiDAR), in avtomatiziran sistem prek senzorjev povezal s pedalom za plin in menjalnikom ne pa tudi zavorami. Zato je prvi res prilagodljiv in samodejni tempomat luč sveta ugledal leta 1999 v Mercedes Benzu razreda S, ki je skozi zgodovino že serijsko uvajal vrsto premiernih tehnologij.
Tehnologija za zagon vozila na daljavo tudi ni več najnovejša. Že leta 2004 jo je v serijskem modelu predstavil GM, vozila pa so pred zagonom opravila ključno diagnostiko glede pritiska olja, napetosti akumulatorja in položajev pedala za plin, zavore ter menjalnika. Če je bilo vse optimalno in pokrov motorja ni bil odprt, se je vozilo zagnalo. Novost so odprtih rok sprejeli v državah z izrazito vročim oziroma hladnim podnebjem, saj jim je to omogočilo, da so vozilo ohladili ali segreli na pravo temperaturo na daljavo. Danes sorodno funkcionalnost nudijo skoraj vsa električna vozila.
Preberite nov tematski časopis v celoti
