Dilema

Avtomobilska in siceršnja Evropa ter z njo Evropejci so se znašli pred razpotjem: kot potrošniki si želijo okoljsko (in sicer) čim bolj sprejemljive avtomobile, kot producenti obseg produkcije, ki naj jim zagotavlja dostojno življenje. Po eni strani si želijo ohraniti sedanjo avtomobilsko avtonomnost oziroma mobilnost, po drugi se v vse večjem obsegu zavedajo, da okolje kmalu ne bo več zmoglo prenesti načina življenja, kot ga pozna razviti svet - s Slovenijo vred. Nekakšna hamletovska dilema, ki seveda ni zgolj avtomobilska.
Morda dokaj zadržana letošnja oziroma desetmesečna prodaja nove pločevine ne trgih Evropske unije, o čemer obširno pišemo na sosednji strani, potrjuje zgoraj opisane dileme. Toda trditev, ki je seveda zgolj domneva, je na majavih nogah. Statistično dejstvo, da se je dosedanji posel z novimi avtomobili povečal za zelo skromnih 1,6 odstotka, je verjetno bolj posledica nekaterih bolj ali manj znanih okoliščin: gospodarska rast se počasi umirja, tudi v avtomobilsko najbolj razvitih državah je plus dokaj skromen, zato so ljudje previdnejši oziroma bolj premišljeni. Svoje je naredil tudi novi okoljski standard WLTP, ki je ali pa še bo podražil avtomobile, tukaj je brexit, ki drugi največji trg združene Evrope najeda že dolge mesece in morda, pa res morda, je k zadržanosti nekaj malega dodala tudi zavest o okoljski problematičnosti avtomobilov.
Avtomobilska industrija, še posebno evropska, je nedvomno pred prelomnimi časi. Toda vse tisto, kar otežuje hitrejše uveljavljanje električnih avtomobilov, in polžje rojevanje avtonomne vožnje bo precej zlahka premagano v relativno kratkem času. Zdi se, da je izboljšanje ekološke podobe avtomobilov veliko težja in predvsem dražja naloga. Nekoč je bilo rečeno, da stane zmanjšanje izpusta CO2 za gram nič več in nič manj kot 100 milijonov evrov! Fantastična številka, ki je ali pa ni napihnjena oziroma jo je treba jemati z zadržkom, ker je bila izrečena v avtomobilski srenji.
Pravzaprav je pri avtomobilih nekako tako kot pri človekovih pravicah: stara celina je postavila visoke standarde, ki se jim hoče zdaj odpovedati ali pa jih vsaj znižati - brez pretirane slabe vesti. Res precej hamletovska dilema.