(INTERVJU) Kdo je Matic Verdinek? "Ne vem. Če bi to vedel, bi povedal"

Velenjski rokometaši si lahko nocoj z zmago v Novem mestu zagotovijo naslov državnih prvakov. Da jim bo uspelo, dvomi le še malokdo - v zadnjem obdobju so v izredni formi. Odločilno tekmo s Celjani pred dvema tednoma so dobili z osmimi goli prednosti in od takrat je vse v njihovih rokah. Krka, ekipa z dna prvoligaške lestvice, ne bi smela biti previsoka ovira. No, Matic Verdinek, 27-letni Celjan v dresu Gorenja, o naslovu še ne želi razmišljati na glas: "Ta sezona je za nas res dobra. V Evropi smo v pokalu spomladi najprej prišli med štiri najboljše ekipe, potem so se nam po prvi zmagi proti Celju v njihovem Zlatorogu začela odpirati še ena vrata, tista v domačem prvenstvu. Od takrat stopnjujemo tempo, vsaka tekma na tej poti je pomembna. Zdaj razmišljamo, da nas čakata še dve težki tekmi - prva že v Novem mestu. Lahko smo prvaki, a to je treba še potrditi na igrišču."

Krka je letos skromna ekipa, ki se bori proti izpadu iz prvoligaške konkurence. Dvoma o tem, kdo je favorit, ne sme biti.

"Kar je na papirju, je na papirju. Na igrišču pa ima vsaka ekipa eno uro časa, da zmaga. Verjamemo v naslov državnih prvakov, a le ob stoodstotni angažiranosti. Zlahka v tem prvenstvu nismo dobili še nobene tekme. Še nobena ekipa, ki je igrala proti nam, se zaradi našega imena ni podelala v hlače. Zato je pred nami najtežja tekma v prvenstvu, saj nam prinaša naslov prvakov. Narobe bi bilo, če bi že danes razmišljali o naslovu, ker se tako lahko hitro zalomi."

Ko ste bili na drugi tekmi proti Celju vi pod težkim psihološkim pritiskom, ste odigrali izjemno in ste serijske državne prvake gladko spravili na kolena. Ni vas zaustavilo niti to, da ste ostali brez prvega strelca Aleksa Kavčiča.

"Drži, po prvi zmagi nad Celjani smo se dvignili v formi. Zatem smo začeli nasprotnike premagovati z vsaj desetimi goli razlike. Pred drugo tekmo so Celjani zamenjali trenerja in to je bil šok tudi za nas - nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. V garderobi smo se dogovorili, da gremo na vse. Ko smo stopili na igrišče, pa smo že vedeli, da je to naš večer. O Celjanih nismo več razmišljali. Igrali smo svojo igro. Rezultat niti ni bil pomemben, saj smo vedeli, da smo na parketu dali maksimum."

Gorenje je dokaj nenadejano na vrhu lestvice; ste brez posebej odmevnih rokometnih imen celo za slovenske razmere, igralci prihajajo iz mladinskih vrst in so napol amaterji ...

"Naša prednost je v povezanosti, sodelovanju. Če eden med nami ne bi dal maksimuma na vsaki tekmi, bi bili takoj v škripcih. Zelo smo motivirani, tudi igralci, ki so na klopi. Spodbujajo me, ko dosežem gol, in tudi, ko zapravim priložnost, ni nič drugače. Skozi je isto - saj bo, saj bo."

Trener Zoran Jovičić vsaj pred novinarji ne deluje kot velik optimist. Zmeraj opozarja, da je pred vami še en cilj, zelo je previden. Je tak tudi garderobi?

"Za novinarje je tak. A tudi sam se pridružujem njegovemu mnenju, da do trenutka, ko še nismo čisto na cilju, nismo naredili ničesar. Ko smo premagali Celje, to ne bi pomenilo nič, če zatem ne bi premagali še Izole. Bližje cilja smo, težje je. Tako se spodbujamo med sabo. Vsaka tekma bo težja. Mi smo se tega oprijeli, in kot vidimo, se nam obrestuje."

Veliko trenerjev ste v karieri že zamenjali. Kaj vam je dal Jovičić?

"Sproščenost. Pošlje me na teren s popotnico, naj pokažem vse, kar znam. Četudi bom zapravil lepo priložnost, še ni nič narobe. V obrambi je mogoče vse popraviti. On oprosti napake in to mi je všeč. Zaradi njih me ne bo nahrulil. Ko naredim kaj dobrega, me pohvali. Tak je na tekmah in tak je na treningih. V ekipo je na mehek način vpeljal mlade rokometaše, nihče tu ni pod stresom. Zato so proti Celju dobili priložnost tudi takšni rokometaši, ki še niso odigrali nobenega derbija. Uspešno."

V času prestopa v Velenje ste verjetno lahko izbirali klube in bili ste na nivoju, ko se slovenski igralci odločajo za tujino. Kaj vas je prepričalo, da ste šli v Velenje?

"Gorenje je zame najbolj korekten klub. Trenerji, uprava, kako delajo z mladimi ... Velenje ima tukaj velik potencial in to me drži. V Velenju se dobro počutim."

Denarja bi bilo v tujini nedvomno več.

"Če bi šel v tujino, bi res imel več denarja. Toda tukaj imam družino, tu so moji prijatelji in to mi pomeni več kot denar. Več ko je denarja, več ga zapraviš. V Sloveniji živim povsem korektno, zato me v tujino ne vleče. Nimam tistega: treba je iti, da zaslužim."

To pomeni, da vas bomo tudi prihodnjo sezono še spremljali pri Gorenju?

"Vsekakor, saj imam za naslednje leto še sklenjeno pogodbo z Gorenjem. Za naprej še ne vem. Če mi bodo dali priložnost, bom ostal."

Letos je bilo za vas posebno leto tudi zaradi nesreče, ko ste si pri cepljenju drv odsekali palec na levi roki. Kako zdaj gledate na tisto obdobje?

"Lahko bi bilo tudi boljše; če bi odigral celo sezono, če ne bi bilo bolnice in rehabilitacije. Se je že moralo zgoditi! Pomembno pa je, da lahko še zmeraj igram rokomet. V bolnici so mi to zagotovili, kljub temu da se prišiti prst ni prijel. Ko sem dobil upanje, je bilo lažje. Povsem brez palca na desni roki nisem, nekaj ga je ostalo. Rana se je vmes zaprla. Nosim tudi gumijast nastavek, ki blaži morebitne udarce. Ko sem se januarja vrnil, sem dobil še nekaj udarcev v prst in sem moral zato dodatno počivati. Zdaj tega strahu ni več in uredil sem stvari v glavi. Zdaj sem prepričan, da se mi ne more zgoditi nič hudega."

Ste se morali zaradi te poškodbe veliko prilagajati? Vas moti pri igri, ko je treba prijeti žogo?

"Na začetku je bilo nekaj teh težav, a po mesecu dni sem se privadil novim razmeram. Če dobim kakšno nenatančno podajo, so še težave. Takšne žoge, ki sem jih prej lahko pobral, se mi zdaj odbijejo. Za izboljšanje je potreben čas."

V tem trenutku še niste na nivoju pred poškodbo, ko ste bili ključni igralec ekipe. Kako se s soočate s to novo realnostjo?

"Dobro. S prvimi tekmami takoj po vrnitvi nisem bil najbolj zadovoljen, lahko bi bilo bolje. Glava mi še ni dovolila boljših predstav. A v zadnjem obdobju sem znova blizu maksimuma. No pozna se, da sem manjkal pol leta. Pravo merilo bo naslednja sezona, ki bo spet celota."

Veliko se vam dogaja v življenju; tokrat ste ostali brez prsta, v preteklosti ste odšli v naravo in so vas napol živega našli policisti ... Kdo je v resnici Matic Verdinek?

"Ne vem. Če bi to vedel, bi povedal. Upam, da je bilo tokrat zadnjič, da se mi je zgodilo nekaj hudega."