Nogometaši Bistrice in Dravograda se danes znova srečajo v Slovenski Bistrici, da odigrajo tekmo mladinske druge lige, ki so jo v naelektrenem ozračju v nedeljo preložili. Razlog: tekma kadetov, odigrana predtem, in 76. minuta, ki se je končala s prepirom, z žuganjem s policijo. Bistričan je takrat s komolcem, čeprav žoge ni bilo več blizu, v prsni koš sunil Dravograjčana, da je ta obležal in ni prišel do sape. Rdeči karton je bila zaslužena kazen, a na igrišče so v strahu in jezi pritekli eni starši pa drugi, tretji ... Sodnik je tekmo prekinil, na to so skočili domači, ki so hoteli izenačiti. A ni šlo več za zmago in poraz: vleklo se je čakanje, da nesrečnega fanta spravijo v bolnišnico. Zato obtožbe Korošcev o obupni organizaciji tekme, o tem, da so rešilca morali klicati sami, da ta dolgo ni mogel blizu ... "Nočem si zamisliti, kako bi bilo, če bi šlo za življenje," pravi predstavnik Dravograda Darko Žižek, tudi trener mladinske ekipe, s katero se vrne v Slovensko Bistrico.
"Iskal vaju bom po Mariboru"
"Jaz sem klical rešilca. Pa so mi rekli, da so ga že oni. Najpomembneje je, da je s fantom vse v redu. Je pa morda treba razmisliti o pravilih. Zdaj so taka, da mora na tekmi biti fizioterapevt, zdravnik ni nujen, tako je ocenila Nogometna zveza Slovenije, mnogi klubi si zdravnika na vsaki tekmi pač ne morejo privoščiti," pojasnjuje sekretar Bistrice Miran Kristovič. "Zdravnica iz zdravstvenega doma je bila tam v desetih minutah. Reševalno vozilo v dvajsetih. Malo nerodno je pri nas, peljati mora čez atletsko stezo in glavno igrišče, da pride do terena z umetno travo. In ker mi nismo upravniki, mu je dežurni iz zavoda, ki upravlja objekt, moral odkleniti vrata." Strasti so se naposled umirile, tekma je registrirana z 0:1, ker so je odigrali več kot dve tretjini. Novo pravilo, da je treba na igrišče še enkrat in nadomestiti ves igralni čas, velja le v članski konkurenci. Mladinci igrajo danes, v obeh klubih upajo, da se tri dni pozneje nihče ne bo več gledal grdo.
Nedelja v Slovenski Bistrici je le vrh ledene gore, vrh s srečnim koncem na sceni, polni nervoze na igriščih in ob njih, brutalnih prekrškov in poznejših obračunavanj prek družabnih omrežij. Mnogi zapisniki in sodbe disciplinskega sodnika Medobčinske nogometne zveze Maribor, denimo, se v tej sezoni berejo kot popis uličnih bojev. Pa še ni mimo tesnoba iz finiša prejšnje sezone, ko je v tretji ligi Dobrovčan Rušanu zlomil nos, čeljust in ličnico, dobil najvišjo možno kazen petih let prepovedi igranja nogometa in z malce spremenjenim priimkom začel pevsko kariero. Problem niso le članske tekme, kot je tista, ko so navijači vdrli na igrišče, sodnike žalili in vlekli za lase, jih pljuvali in klofutali, enemu z dresa odtrgali sodniški grb. Še huje je, ko se nasilje razpase med mladimi.
Tako je v ligi do 17 let nogometaš tekmeca brcnil v glavo, ga po izključitvi, ko je žrtev ležala na tleh, še pljunil. Kazen: pet tekem prepovedi igranja. Ali pa liga do 19 let, ko je izključeni nogometaš po tekmi, kot piše v zapisniku, "pomočnika sodnika dvakrat potegnil za dres in hotel z njim obračunati, za dres potegnil še glavnega sodnika, s prstom pokazal na oba in rekel, da ne vesta, kdo je on, da ju bo iskal po Mariboru, in jima grozil s smrtjo". Kazen: šest mesecev brez nogometa.
Kdor dolgo prostaka opazuje ...
"Medobčinska nogometna zveza Maribor ima do vsakršnega nasilja ničelno toleranco," opozarja njen predsednik Dejan Germič. "Problem je širok," nadaljuje, "je problem cele slovenske družbe, naraščajoče nestrpnosti. In v nogometu, najštevilnejši športni panogi v Sloveniji, je toliko več možnosti za neljube dogodke." Germič ne zanika odgovornosti bolj neposrednih nogometnih akterjev: "Vsak nosi svoj delež. Tudi trenerji, da bo na prvem mestu vzgoja, ne rezultat. Tudi sodniki, njihov odnos na tekmah je zelo pomemben. In kot obstajajo boljši in slabši nogometaši, je enako s sodniki, ne more v medobčinski zvezi soditi Skomina. Vsi se učimo, vsi delamo napake, ne sme si nekdo jemati pravice, da gre nadnje z nasiljem. Težava so tudi starši. Ko otrok opazuje nekoga, ki ob igrišču kolne in grozi, si lahko predstavljamo, kako bo sam ravnal čez sedem, osem let."
Za one, za katere je že (skoraj) prepozno, so tu kazni. "Večinoma zaležejo, so tudi opozorilo drugim, a težave ne odpravijo." Za vse druge medobčinska zveza pripravlja ... "Preventivo. Ne bom rekel, da je stanje slabše kot pred leti. A da bi bilo boljše, s pomočjo Nogometne zveze Slovenije pripravljamo table, kakršne eni klubi že imajo. Table, ki bodo, kot mora biti ob igriščih izobešena zastava zveze, obvezno izpostavljene. Za ozaveščanje staršev, naj otroke bodrijo športno, kulturno. In da otroci nogomet igrajo, ker v njem uživajo, ne zato, da bodo vsi profesionalci."
