Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je za Večer povedal, da je bilo v tokratni naravni ujmi poškodovanih približno 1300 objektov, poplavljenih je bilo 470 kilometrov cest. V reševanju in odpravljanju posledic pa je bilo doslej vključenih 3200 ljudi, od tega 2600 gasilcev.
Vlada je na današnji seji obravnavala razmere po vremenski ujmi. Pristojna ministrstva je pozvala, da v skladu s svojim pristojnostmi izvedejo vse potrebne aktivnosti. Šestan je vladi predstavil razmere in ocenil, da je občin, ki so utrpele škodo, veliko, saj je bila ujma razširjena od Bovca do Bele krajine, v Pomurju in na obali pa so bile poplave.
Na Twitterju je vlada izrekla "priznanje in zahvalo vsem službam in posameznikom, gasilcem, civilni zaščiti in prostovoljcem, za njihovo požrtvovalno delo pri odpravljanju posledic ujme". Po napovedi vlade bo škoda ocenjena v prihodnjih dneh in tednih.
Od občin po Šestanovih besedah niso prejeli posebnih zahtev za pomoč. So pa dobili kar nekaj zahtev ali zaprosil iz elektrodistribucijskih podjetij za dodatne agregate, ki jih skušajo zagotoviti. Za namestitev agregatov so angažirali vojsko, ki je že namestila nekaj agregatov, druge pa še namešča. Šestan upa, da bodo skupaj uspeli počasi pripeljati elektriko povsod.
Podrtih za pol milijona kubičnih metrov dreves
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan pa je po seji vlade pojasnil, da je po prvih okvirnih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije v gozdovih podrtih za 500.000 kubičnih metrov lesa. Za primerjavo je navedel, da je bilo v gozdovih med žledolomom poškodovanih devet milijonov kubičnih metrov lesa.
Ob tem je minister vse lastnike gozdov in tudi strokovnjake posvaril, naj še nekaj časa ne vstopajo v gozd. "Kjer je gozd poškodovan, naj lastniki opravila postorijo pred koncem marca, v okviru borbe proti podlubnikom," je še dodal Židan. Kot je povedal, je boj proti podlubnikom trenutno uspešen, tokratna naravna nesreča pa bi lahko bila razlog za novo širjenje podlubnikov, če poškodovano drevje ne bo pravočasno odstranjeno.
Gasilci in pripadniki civilne zaščite so imeli v torek največ dela z odstranjevanjem posledic močnega vetra in poplav. Po do zdaj zbranih podatkih je bilo poplavljenih 633 objektov in 666 cestišč. Na delu je bilo več kot 2340 gasilcev in 131 pripadnikov civilne zaščite. Iz regijskih in državnih skladišč so razdelili 1240 protipoplavnih vreč, 16 bal folije za prekrivanje streh, 43 različnih električnih in osem črpalk, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.
Na Koroškem številni še brez elektrike
Na Koroškem so se vremenske razmere umirile, reki Meža in Drava upadli, a veliko prebivalcev še vedno ostaja brez elektrike. Težave povzročajo tudi neprevozne lokalne ceste. Ribnica na Pohorju ostaja povsem odrezana. Pouka danes še vedno nimajo v podružničnih šolah na Ojstrici in Remšniku, v Osnovni šoli Brezno-Podvelka pa pouk poteka.
Na območju Elektra Celje je bilo ob 7. uri brez elektrike 1763 odjemalcev na Koroškem in 349 na Velenjskem. Največ uporabnikov je brez elektrike na območju Raven (655), sledijo Radlje (331) in Vuzenica (311). Na veljenskem območju pa je najhuje prizadeto Ljubno, kjer je brez elektrike 273 uporabnikov.
Danes ob 9. uri je brez elektrike še vedno 5851 odjemalcev Elektra Ljubljane. Od tega jih je kar 5049 uporabnikov brez elektrike na območju Kočevja, malo več kot 800 pa na območju Ljubljane.
Pri Elektru Maribor pa so sporočili,da je brez napajanja okoli 900 odjemalcev na srednji napetosti, od tega 600 zaradi daljnovoda Ožbalt-Podvelka. Do konca današnjega delovnega dne bodo predvidoma zagotovili ponovno oskrbo veliki večini vseh odjemalcev. Uporabnike prosijo za razumevanje.
Ponekod sneg na cestah
Ponekod po Sloveniji sneži, sneg se oprijema vozišč, zato prometnoinformacijski center opozarja, da je treba vožnjo prilagotidi razmeram na cesti, potrebno pa je imeti tudi ustrezno zimsko opremo. Za pot boste potrebovali več časa, dodajajo. Promet upočasnjujejo tudi plužne in posipne skupine.
Na cesti čez prelaz Ljubelj so na avstrijski strani obvezne verige.
Poplave po državi
Po hudem vetru, ki je v minulih dveh dneh povzročil veliko škodo in težave v zahodnem in severnem delu države, je ponoči začelo deževati. To je še dodatno napolnilo nekatere reke v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Ponoči je tako že poplavljala reka Krka, ki je zalila več cest. Poplavljata tudi reki Sava in Ljubljanica.
Po podatkih agencije za okolje (Arso) naraščajo še Krka s pritoki v srednjem in spodnjem toku ter Unica. Pretok Ljubljanice je ustaljen. Polnijo se kraška polja. Sava je tudi v spodnjem toku že začela upadati. Opozarjajo pa, da je zaradi odjuge in velike količine novega snega v gorah velika nevarnost snežnih plazov.
Reka Krka je že v torek zvečer začela poplavljati na območju pogostih poplav v Malencah v občini Kostanjevica na Krki. Po polnoči je poplavila cestišče na odseku Kostanjevica na Krki-Zameško, tako da je cesta na tem odseku zaprta.
Reka Sava je prestopila desni breg v občini Hrastnik in poplavila regionalno cesto Hrastnik-Zidani Most. Cesta je do nadaljnjega v celoti zaprta za ves promet.
Zaradi podrtih dreves, električnih vodov, plazov in poplav so zaprte številne ceste
Na Gorenjskem:
- Vresje-Sorica;
- Rudno-Nemški Rovt;
- Zgornje Jezersko-prehod Jezersko in prelaz Jezersko.
Na Koroškem, Savinjskem:
- Šentvid-Zavodnje;
- Ruta-Pesek;
- Dravograd-Bukovje-Trbonje;
- prelaz Pavličevo sedlo na avstrijski strani.
Kočevsko in Dolenjska:
- Željne-Rog-Baza-Podturn;
- Zameško-Kostanjevica.
V Zasavju sta zaprti lokalni cesti Sava-Mošenik in Zagorje-Čolnišče.
Na ljubljanskem Barju sta zaprti cesti Podpeč-Lipe in Podpeč-Tomišelj.
Primorska:
- Šmarje-Dragonja;
- lokalne ceste na Vipavskem Miren-Renče, Renče-Britof, Zalošče-Saksid, Preserje-Potoče.
Padavine oslabele
V začetku popoldneva so padavine oslabele in bodo do večera povečini prehodno ponehale. V Vipavski dolini in na Krasu bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem do 10 stopinj Celzija.
Jutri bo v severni in vzhodni Sloveniji deloma jasno, drugod bo oblačno. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bodo ponovno krajevne padavine. Po nižinah bo deževalo, meja sneženja se bo dvignila nad 1000 metrov nad morjem. Pihal bo zmeren jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju 8, najvišje dnevne od 4 do 12 stopinj Celzija.
Zaradi odjuge in velike količine novega snega je v gorah velika nevarnost snežnih plazov.