Vsi obsojeni na tridesetletno zaporno kazen so morilci; kdaj bodo na svobodi?

V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni ta čas prestaja trideset let zapora petnajst obsojencev. Slovenija ima od leta 2008 tudi uzakonjen dosmrtni zapor, vendar še ni bil izrečen. Vsi obsojeni na tridesetletno zaporno kazen so morilci, ki so vzeli življenje eni, dvema ali trem ljudem. Pet od njih je za rešetkami zapora na Dobu prestalo že polovico zaporne kazni, in sicer Bojan Žalik, Jožef Kovač, Ladislav Žagar, Robert Rauter in Viktor Rafolt.

Obsojencem je mogoče izreči zunanje ugodnosti

Ker je omenjena peterica že prestala polovico zaporne kazni, ji po zakonu pripadajo tudi zunajzavodske ugodnosti. Takšne ugodnosti bo po novem pravilniku o izvrševanju kazenskih sankcij za obsojence zaprtega dela zapora, ki izpolnjujejo pogoje zanje, mogoče izreči do štirikrat mesečno. Vendar so do zdaj po podatkih Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij samo enemu ugodili zunajzavodske ugodnosti, neuradno Viktorju Rafoltu. Mesečno lahko enkrat zapusti zapor za dvanajst ur. Zunajzavodske ugodnosti pa se stopnjujejo. Pri preostalih štirih še vedno ostajajo varnostni razlogi, da jih ne spustijo za nekaj ur izza rešetk. So pa lani omogočili obisk svojcev Bojanu Žaliku in Jožefu Kovaču.
Vsi obsojeni na tridesetletno zaporno kazen imajo po zakonu možnost zaprositi za pogojni odpust šele po prestanih 22 letih in pol zapora. Prvi, ki bo to lahko storil, je Bojan Žalik, ki je do zdaj prestal že 60 odstotkov svoje kazni. V zaporu je zaradi umora podjetnika Janka Makoterja s Cvena pri Ljutomeru. S sostorilcem Makoterjevega umora Ladislavom Olahom - kazen 15 let zapora je ta že prestal - je bil aretiran 18. decembra 2000. V zapor na Dobu je prišel 28. oktobra 2002.

Ubijal v Nemčiji, zaprt v Sloveniji

Ljubljančan Viktor Rafolt je 4. decembra 2000 v Frankfurtu ustrelil tri gradbene delavce, četrtega pa so zdravniki rešili. Na sojenju v Ljubljani, ki se je končalo januarja 2007, je bil Rafolt zaradi treh umorov in poskusa umora obsojen na 30 let zapora. Rafolt je namreč po dejanju peš pobegnil iz Nemčije v Slovenijo, saj ga je v Nemčiji čakala dosmrtna ječa. Dolg sodni postopek gre pripisati dejstvu, da se nekatere priče zaradi strahu niso hotele udeležiti glavne obravnave v Ljubljani, in šele zaslišanje nekaterih prič prek videokonference, ki so ga organizirali leta 2006, je primer premaknilo naprej. Edini motiv, ki ga je tedaj 36-letni Ljubljančan ponudil za zločin, je bila njegova izjava na sodišču, da se z njim in njegovimi prijatelji ne bo nihče "zajebaval".

Ugrabili in ubijali podjetnike

Jožef Kovač je bil zaradi ugrabitve treh in umora dveh podjetnikov - Dušana Gačnika, Milana Tilija in Dušana Mavriča - obsojen na enotno zaporno kazen 30 let. Sodili so mu štirikrat. Soobtožena Zvonimir Vojska in Marko Kos pa sta bila obsojena na 18-letno zaporno kazen. Najprej je leta 1997 izginil Dušan Mavrič, njegovo truplo je Sava naplavila nekaj tednov pozneje. Dušana Gačnika so ugrabili leta 1999, a mu je uspelo pobegniti, potem ko so ga priklenili v hladilnici ljubljanske gostile Jelen, ki jo je takrat najemal Kovač. Zadnja žrtev Kovača in dveh sostorilcev je bil novembra 1999 Milan Tili. Tudi njegovo truplo so našli v Savi, obteženo z dvema desetkilogramskima betonskima blokoma. Vojska je stražil, je ugotovilo sodišče, Kovač in Kos pa sta Tilija zvlekla do brega reke Save, Kovač ga je nato vrgel v reko.

Ustrelil svoje dekle in njeno prijateljico

V Ižakovcih v Prekmurju je tedaj 26-letni Robert Rauter v noči na 31. julij 2002 s potezno puško iz neposredne bližine najprej najmanj trikrat ustrelil v svoje bivše dekle, komaj 18-letno Katjo Maroša, s katero je imel sinka Timija, malo pozneje pa je v stanovanju v Razlagovi ulici v Murski Soboti s kroglami zadel še leto starejšo Katjino prijateljico Adriano Horvat; ta je takoj umrla. Prav tako je streljal na Katjine starše Anico in Martina Marošo, a so po poškodbah okrevali. Rauter je dejanja priznal in jih obžaloval, v priporu pa je celo poskusil narediti samomor. Na murskosoboškem okrožnem sodišču so Rauterja oktobra 2003 obsodili na skupno 52 let zapora, kar je bilo potem spremenjeno v takrat najvišjo možno enotno kazen - 30 let zapora.

Drugi napad je bil usoden za župnika

Peti obsojeni na tridesetletno zaporno kazen je Ladislav Žagar iz okolice Kamnika. Kazen si je prislužil zaradi umora upokojenega duhovnika Antona Gosarja. Takrat 28-letni Žagar je januarja 2004 iz koristoljubja večkrat zabodel mekinjskega župnika Gosarja. Župnik je imel z Žagarjem že od prej zelo hudo izkušnjo, aprila 1998 ga je ta tako hudo ranil, da je komaj ostal živ, in to samo zato, ker mu ni hotel dati denarja za pijačo. Zaradi tega je bil Žagar obsojen na štiri leta in pet mesecev zapora. Zaradi vzornega vedenja so ga štiri mesece predčasno izpustili iz zapora. Drugič se je na Gosarja spravil še med pogojnim odpustom: v župnišču je župnika januarja 2004 najprej s kuhinjskim nožem zabodel v trebuh, potem pa še štirikrat v hrbet. Zaradi prerezane aorte in izkrvavitve v pljučno krilo je umrl v minuti do dveh. Sodišče je Žagarju na drugem sojenju tudi preklicalo pogojni odpust in mu kazen za prvi napad na župnika Gosarja združilo v enotno kazen trideset let zapora.