
Politično gledališče je očitno še edini način, kako zajeziti družbeno amnezijo. Predstava 6 obudi dogodke izpred poldrugega leta, ki ne smejo zdrsniti v pozabo. Februarja 2016 so v Dijaški in študentski dom Kranj poskušali nastaniti šest mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva. Nastanitve ni bilo zaradi nasprotovanj staršev in štiriindvajsetih profesorjev bližnje Gimnazije Franceta Prešerna, občine in krajevne skupnosti.
Raziskovalni projekt 6 je silno pomembno obujanje kritičnega (samo)premisleka in koristno, nujno soočenje s strahovi vseh sort, pred tujci, izgubo službe, agresijo množice. Predvsem pa samospraševanje o izgubi temeljne človečnosti. In ena zadnjih možnosti, da take nacionalne histerije sovražnosti ne ponovimo nikoli več. Kot opomin deluje teatrska rekonstrukcija dogodkov, ki se danes z distance še bolj razgaljajo v vsej svoji sramotnosti. In preprečuje, da ne zapademo pod vpliv večinskemu mnenju o nepotrebnosti kopanja po preteklem, ker da je prihodnost preveč pomembna.
Begunska kriza po slovensko je dosegla najbolj razdiralne razsežnosti leta 2016 s strašljivim epilogom - rezilno žico na meji in protesti po mnogih slovenskih krajih, kjer so načrtovali begunske centre, od Lendave prek Lenarta, Kidričevega, Šenčurja do Metlike ... Zapisnike s sej teh mestni svetov poslušamo z odra. Razdiralna politika in strah, ki se je destruktivno zavlekel po vsej deželi, sta vrhunec dosegla prav v gorenjski prestolnici, kjer so se že pred sedmimi leti mestni svetniki izkazali z nevsakdanjo ksenofobijo, ko niso potrdili Ivane Djilas za direktorico Prešernovega gledališča z diskriminatornim argumentom, da "si želijo nekoga iz Kranja".
Ravnateljica kranjskega doma Judita Nahtigal (ki je, kot je razvidno iz kolofona, osebno sodelovala pri nastanku predstave), je bila pripravljena begunce s privolitvijo kolektiva v domu začasno namestiti, a nestrpna okolica je temu ostro nasprotovala. Ta sramotna kranjska zgodba, v kateri sta eskalirala strah in nestrpnost do tujcev, begunskih otrok, je okostje predstave snovalnega, dokumentarnega projekta peterice igralcev Iztoka Drabika Juga, Alje Kapun, Vita Weisa, Gregorja Zorca in Katarine Stegnar, ki se jim je na videu Domna Martinčiča pridružila šesterica beguncev Saljad Ahmadi, Ojalan Alothman, Sayed Mahdi Hashemi, Erfan Gulzari, Omid Moradi in Majid Tahiri. Na premieri so bili tudi med publiko. Danes so v azilnem domu v Postojni.
"Kako bomo to preprečili?"