
Med prvimi opravili na zelenjavnem vrtu je pospravljanje zadnje zimsko zelenjave, nato na gredah, ki jih obdelujemo na klasični način, sledita prekopavanje in rahljanje gred, tam, kjer bodo posajeni večji porabniki hranil, pa tudi gnojenje, našteva agronomka Sonja Glavač iz podjetja Vrtko, d.o.o. Od organskih gnojil je za gnojenje zelenjavnega in okrasnega vrta najprimernejši kompost, ker vsebuje uravnoteženo količino hranil, ki jih korenine počasi črpajo iz tal. Več gnojila bodo potrebovale rastline, ki močno izčrpavajo tla, denimo zelje in druge kapusnice, kumare, krompir, paradižnik, zelena.
Ko sneg skopni in se zemlja dovolj osuši, med prvimi sadimo česen in čebulček. Kar zadeva druge vrtnine, je treba vedeti, da se prezgodnje marčevske setve ne bodo obrestovale. Rastline, ki ob kalitvi zaradi hladne prsti porabijo preveč energije, so izčrpane in so v času vegetacije veliko bolj občutljive za bolezni in škodljivce. Ko se tla ogrejejo na približno 5 stopinj Celzija, uspešno kalijo solata, redkvica in rukvica, pri omenjeni temperaturi tal je priporočljivo posejati tudi grah in bob, saj se z zgodnjo setvijo izognemo napadu uši in plesni. Semena stročnic dan pred setvijo čez noč namočimo v topli vodi. Proti koncu meseca sejemo tudi korenje, črni koren, špinačo. Sonja Glavač svetuje, da pri zgodnjih setvah in sajenju uporabimo agrokoprene za zaščito posevkov pred nizkimi temperaturami. Tako rastline ne doživijo preveč stresa zaradi nizkih temperatur, mi pa dobimo zgodnejši pridelek.

Pripravljeni na novosti
Človeška narava vselej stremi k novemu in drugačnemu. Še zlasti na vrtu. Moderne tehnologije in globalizacija nam še toliko bolj omogočajo stik z različnimi rastlinami po svetu. Tudi v Sloveniji je ponudba sadik zelenjave in drugih rastlin vedno bolj pestra. "Sama sem precej radovedna in preizkusim marsikaj. Pri tem pazim, da bodo te rastline uspevale v danih podnebnih razmerah. Na domačem vrtu smo omejeni s prostorom in vsega na njem ne moremo imeti. A vsako leto se zagotovo najde nekaj prostora za domače testiranje," pojasni Sonja Glavač in razkrije, da bomo med novostmi in posebnostmi letos v nekaterih slovenskih vrtnarijah zagotovo opazili paradižnike. Češnjev paradižnik tomatoberry ima srčasto oblikovane in okusne plodove, ki po videzu spominjajo na jagode. Lupina je nežna, a so plodovi kljub temu odporni proti pokanju. Plodovi rastejo v grozdih in so težki 10 do 15 g. Paradižnik tomaccio ali sladke rozine je sorta, primerna za sajenje v posode ali na vrt. V višino doseže do 2,5 metra. Na posamezni rastlini lahko v sezoni dozori od 5 do 8 kilogramov plodov, ki so zaradi visoke vsebnosti sladkorjev nadvse primerni za sušenje - najbolje na zraku. Odtrgamo cel grozd plodov in jih obesimo na sončno mesto. Lahko jih sušimo tudi v ventilacijski pečici na 80 °C približno 2,5 do 3 ure.
Tumbling tom red je sorta zgodnjega češnjevega paradižnika, ki je zaradi povešave rasti primerna za gojenje v visečih posodah ali večjih loncih. Zraste približno 30 cm in nima stranskih poganjkov, tako je vzgoja enostavna. Rastlina obrodi mnogo sladkih, sočnih plodov odličnega okusa. Imate radi buče? Shogun sweet, ki ji pravijo tudi japonska buča, je zimska buča z nežno oranžnim mesom. Zreli plodovi tehtajo okoli dva kilograma. Naj bo buča pečena ali kuhana, vselej je prijetno sladkasta z okusom po kostanju, hkrati je sočna in se topi v ustih. Sveta bazilika (Ocimum Sanctum) ali tulsi izvira iz tropskih predelov Azije. Uporabljamo jo lahko za popestritev jedi ali za čaj, ki pomirja, zbistri misli, zmanjšuje negativne vplive stresa in spodbuja telesno vitalnost. Bazilika znižuje raven krvnega sladkorja in holesterola in krepi imunski sistem. Dišavnica z imenom grški gorski čaj (Syreditis Syraca) izvira iz višjih predelov grškega otoka Krete. Čaj iz posušenih listov in cvetov, ki jih nabiramo junija, vsebuje veliko antioksidantov in preventivno pomaga pri različnih prehladih, gripah, dihalnih in prebavnih težavah.

Kdaj kupujemo sadike
Sadike solat in kapusnic (zgodnje zelje, cvetača, brokoli, kolerabica) lahko kupimo in sadimo že v marcu, na nakup občutljivejših vrtnin pa počakajmo vsaj do druge polovice aprila, z nekaterimi raje vse do maja. "Zlasti plodovke, med katere štejemo paradižnik, papriko, bučke, kumare ..., so toplotno občutljivejše rastline. Optimalna temperatura za njihovo rast je 25 °C. Temperature, nižje od 10 °C in višje od 30, negativno vplivajo na rast in razvoj in s tem tudi na količino pridelka," pojasnjuje Sonja Glavač. "Plodovke na prosto sadimo šele, ko so tla ogreta na 15 °C. V celinskem delu Slovenije je to nekje v drugi polovici maja. V zaščiten prostor jih sadimo nekoliko prej, vendar ne prehitevajmo preveč. K boljši rasti doprinesejo tudi manjša nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami." Sadike lahko kupimo že prej, vendar je zanje treba imeti primeren prostor. "Zagotoviti jim moramo dovolj svetlobe, primerne temperature, pogosto tudi dodatno ogrevanje čez noč pa hranila in vodo. Zato je bolje, da zaupamo vrtnarjem in kupimo rastline, ko je primeren čas za sajenje. Tako bomo lahko izbrali rastline primerne kakovosti, ki bodo čvrste, bujne in zdrave," poudarja Glavačeva.
Ne preplitvo in ne pregloboko
Nasad jagod na domačem vrtu na istem mestu ohranja rodnost največ tri leta, nato ga je treba zasnovati drugje. Sonja Glavač iz podjetja Vrtko, d.o.o. (Floraexpress), svetuje: “Jagode sadimo v rahlo, humozno in dobro prehranjeno zemljo. Zanje izberemo sončno lego. Založno gnojimo raje predhodno kulturo, saj bi visoka koncentracija gnojil lahko negativno vplivala na razvoj korenin. Najbolje je, da jagode sadimo za solatnicami, korenovkami ali stročnicami. Lahko jih sadimo v kombinaciji s česnom, ta pozitivno vpliva na zdravstveno stanje jagod. Rastline moramo saditi na pravo globino – to je do sredine koreninskega vratu. Pregloboko sajenje namreč oteži rast, saj je prekrit rastni vršiček, preplitvo sajenje, kjer vrat in korenine silijo v zrak, kar opazimo, ko se zemlja ob dežju in zalivanju posede, pa je krivo za slabše razraščanje rastline. Če rastline gojimo v posodah, poskrbimo za dognojevanje za plod čez leto. Dognojujemo tudi starejše in slabše rastoče rastline na vrtu. Sadike jagod je treba tudi redno zalivati, odvisno od velikosti nasada si je v marsikaterem primeru koristno omisliti namakalni sistem.”
Skrb za zeliščni podmladek
Pomladno obdobje je primerno za pomlajanje najrazličnejših rastlin, tudi zelišč in balkonskega cvetja. Za rezanje zeliščnih potaknjencev uporabimo ostro britvico ali skalpel in vršičke zelišč odrežemo najmanj 2 cm na dolgo. Za potikanje uporabimo razkužen substrat. Potaknjence lahko, preden jih damo v zemljo, namočimo v hormonski prašek za koreninjenje, ki bo zagotovil, da se bodo rastline prej in bolj zanesljivo ukoreninile.
Zeleni dogodki
Botanični vrt Univerze v Mariboru, Pivola pri Hočah, prireja:
- 6. marca ob 16. uri: praktični prikaz rezi jagodičevja
- 9. marca ob 16. uri: praktični prikaz rezi vrtnic
- 15. marca ob 16. uri: delavnico o gojenju gob
- 24. marca ob 10. uri: delavnico Spomladanski šopek
- 31. marca, 1. in 2. aprila: velikonočne dogodivščine za otroke
Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Ižanska cesta:
- 2., 3. in 4. marca od 9. ure: Festival zvončkov
- 7. marca ob 17. uri: izdelovanje gregorčkov
- 21. marca ob 17. uri: delavnica Butara za cvetno nedeljo
Sadni vrt
Marec se je nekoč imenoval sušec pa tudi cepljenjak, kar je oznanjalo čas za cepljenje sadnega drevja. Če ste pozimi narezali cepiče in jih shranili v vlažnem pesku v kleti, lahko konec marca, najbolje v dneh okrog polne lune, ko je v lesu največ soka, začnete žlahtniti rastline. Marec je najugodnejši mesec za sajenje sadnega drevja, torej jablan, hrušk, češenj, vinske trte pa tudi občutljivejših drevnin, kot so breskve, marelice in murve. Vsa nanovo posajena drevesa in grmasto jagodičje ob koreninskem delu zaščitimo z zastirko, da se v tleh ohrani več vlage. Prav tako redno preverjajmo, ali se je v tleh naselil kakšen voluhar, ki bi spodjedel korenine. Voluharja lahko odganjamo z vrta tako, da v rove zabijemo kovinske cevi, po katerih večkrat dnevno potolčemo s kladivom.
Jagode

Sajenje vrtnic, gnojenje čebulnic
Marca sadimo sadike vrtnic z golimi koreninami. Pri izbiri sadik pazimo, da niso presušene in da imajo dobro razvit koreninski sistem ter močne poganjke. Pred sajenjem sadike vrtnic za nekaj ur namočimo v brozgo iz vode in prsti. Izkopano sadilno jamo dobro zalijemo, vanjo nasujemo pol vedra zrelega komposta. Zatem v jamo postavimo sadiko vrtnice, ki ji prej po potrebi skrajšamo korenine, in jo zasujemo s prstjo.

