Čeprav je bila skoraj do zadnjega dne pred odhodom vremenska napoved vse prej kot obetajoča, saj je kazalo, da bo vse štiri dni bolj ali manj deževalo, smo si na Večerovem avgustovskem izletu skupaj s turistično agencijo Sonček nekaj najlepših predelov Vzhodnih Alp na območju zahodne Avstrije in Južne Tirolske ogledali v poletni vročini in na našo srečo ušli napovedanemu dežju, saj v nasprotnem razgledi na vrhove in jezera ne bi bili tako čudoviti.
Hladno pivo ali sladoled za osvežitev
Termometer je ves čas kazal 30 in več stopinj Celzija. Verjetno smo ujeli štiri najbolj vroče dni v letu. Tudi zato se je marsikomu bolj kot kava prileglo hladno pivo ali kepica italijanskega sladoleda. Tega so v Italiji - ki se uvršča med države z najboljšim sladoledom na svetu - presenetljivo ponujali po le 1,50 evra. Cene priljubljenega hmeljnega napitka seveda niso bile tako ugodne, v hotelu smo za malo pivo odšteli 3,90 evra, podobno tudi v lokalčkih na ulici. Dežnike smo za krajši čas odprli le zadnji dan na poti domov, pa še to le tisti, ki niso radi niti malo mokri. Sicer pa je vse teklo, kot mora, vsi s(m)o se držali za odhod dogovorjenega časa. Le enkrat se je zgodilo, da smo odšli 15 minut pozneje, pa še to le zato, ker sta si zakonca narobe zapomnila čas odhoda. Slednjih smo morali v štirih dneh pomniti res veliko, saj je bilo v program vključenih mnogo mest in naravnih znamenitosti. Sicer smo bili pridni in točni, večina nas je prišla raje kakšno minutko prej kot prepozno.
Pa gremo lepo po vrsti. Prvi dan so nas najbolj navduševali razgledi na visoke gorske vrhove. Prvi postanek je bil v romarski vasici Heiligenblut (Sveta kri, kot se glasi prevod), kjer smo si ogledali znamenito cerkvico. Kot pravi legenda, je tja okoli leta 914 iz Konstantinopla znani vitez prinesel stekleničko svete krvi, a ga je pod seboj pokopal snežni plaz. Steklenička je zdaj shranjena v cerkvi.
Za svizce moraš biti potrpežljiv
V nadaljevanju nas je čakala vožnja po najbolj slikoviti in najvišje ležeči avstrijski gorski cesti proti Grossglocknerju (Velikemu Kleku, 3797 metrov) ter njegovemu ledeniku Pastirice. Dostop je mogoč po eni izmed najprivlačnejših evropskih gorskih cest, dolgi okoli 50 kilometrov, ki je speljana čez najvišji cestni prelaz v Avstriji. Na postajališču smo imeli dobri dve uri časa za ogled. Na travnatih območjih ob cesti smo s pogledi iskali svizce, večini najbolj poznane iz reklame, v kateri so zavijali čokolado. Velja sicer pravilo, da se jih ne hrani, a za bližnje srečanje z njimi je bilo zaželeno, da imaš v žepu kak košček čokolade ali semena in seveda nekaj potrpežljivosti. V sončnem vremenu smo uživali v enkratnih razgledih, nekateri so se z vzpenjačo odpeljali tudi do jezera, ki nastaja kot posledica taljenja ledu enega zadnjih večjih ledenikov v Avstriji. Za konec dneva smo se odpeljali še v turistični kraj Zell am See, kjer nas je med drugim pričakalo jezero. Okopali so se lahko le najmlajši udeleženci izleta, ki jim je uspelo v prtljagi najti kopalke, preostali smo si lahko v njem le ohladili pregrete noge, si privoščili hladno pivo oziroma kavico, ob kateri je nepogrešljiva sladica s smetano.
Blagoslovljena voda in druge prigode
Drugi dan smo si ogledali Krimmlske slapove, ki so z višino do 385 metrov najvišji slapovi v Avstriji. Vanje kopni kar dvanajst ledenikov. Zahtevajo nekaj hoje navkreber, do tretjega slapa se hodi približno uro in pol, odvisno od pogostosti in trajanja postankov, ki jih je zaradi čudovitih razgledišč večina imela kar nekaj. Vsi smo se trudili čim dlje zadrževati v njihovi bližini, saj vdihovanje zraka v bližini slapov pozitivno vpliva na telo ter lajša simptome algerij, astme, stresa in izčrpanosti. Novim dogodivščinam naproti smo se odpeljali "ozdravljeni", kot je napol v šali pripomnil eden od potnikov, in predvsem osveženi oziroma ohlajeni, zaradi poti po senci in vode, ki je občasno rahlo pršila po nas.
Proti večeru smo se pripeljali v italijansko mestece Bolzano na Južnem Tirolskem, kjer uradno govorijo dva jezika, italijanščino in nemščino. Vsekakor si bomo zapomnili vožnjo med res številnimi vinogradi in sadovnjaki. Ali veste, da vsako osmo jabolko, prodano v Evropi, prihaja od tam? Mesto je zanimivo tudi zaradi muzeja arheologije, v katerem je na ogled ledeni človek, tako imenovani Ötzi - videti je mogoče njegov model in mumificirane ostanke - ki je živel pred 5300 leti.
Seveda se je ves čas izleta veliko hodilo, tudi po 20 tisoč korakov dnevno. A se skorajda nihče, kljub visokim temperaturam, ni pritoževal. Ko vidiš vso to lepoto, pozabiš na leta in težave, je pripomnila ena od udeleženk izleta. Seveda tudi zabavnih prigod ni manjkalo. V eno od njih se je vpletla Anka, ki je v eni od cerkva v Trentu želela kupiti stekleničko vode. Skorajda je že odvila zamašek, ko ji je prijazna prodajalka nakazala, naj počaka, in ji iz drugega prostora prinesla novo stekleničko. V njeni je bila namreč blagoslovljena voda.