V Milanu ustrelili osumljenca iz Berlina

Italijanski premier

Paolo Gentiloni

je včeraj zjutraj nemški kanclerki

Angeli Merkel osebno sporočil olajšujočo novico, da je bil osumljenec za napad s tovornjakom na božičnem sejmu v Berlinu

Anis Amri

ubit v nočnem streljanju v Milanu. Nemški varnostni organi so namreč od ponedeljka, ko je 24-letni Amri, rojen v Tuniziji, zapeljal v množico, ki se je veselila na božičnem sejmu v srcu nekdanjega zahodnega Berlina pod spominsko cerkvijo cesarja Wilhelma na Breitscheidplatzu, tavali v precejšnji temi. Čeprav je storilec, ki je v Berlinu ugrabil tovornjak in ubil šoferja ter nato na sejmu do smrti povozil dvanajst ljudi in jih čez 40 ranil, že imel kazensko kartoteko.

​Prisegel zvestobo džihadistom

​Italijanski premier je včeraj na tiskovni konferenci domači javnosti zagotovil: "Ostajamo na najvišji stopnji budnosti, terorističnih groženj ne smemo podcenjevati, vendar glede na to, kar se je zgodilo minulo noč, lahko vsi državljani vedo, da je država prisotna, da je Italija prisotna." Amri je bil ponoči, okoli tretje ure, ubit v streljanju s policisti v milanski četrti Sesto San Giovanni v neposredni bližini železniške postaje, je pisala nemška tiskovna agencija DPA. Notranji minister

Marco Minniti

je na tiskovni konferenci povedal, da je Amrija med rutinsko kontrolo ustavila policijska patrulja. Ko sta policista človeka, ki se je menda vedel sumljivo, povprašala po dokumentih, je ta brez oklevanja izvlekel orožje. Enega policista je ustrelil in ga ranil v ramo. Policista sta odgovorila s strelnim orožjem in ga ubila. Po navedbah časnika La Repubblica je Amri pred tem vzkliknil "Alah je velik!". V njegovem nahrbtniku so našli tudi vozovnico za vlak, na podlagi katere sklepajo, da je pripotoval iz Francije.

​Lukaszev pogum preprečil še več smrti

Medtem je berlinski časnik Berliner Zeitung objavil rekonstrukcijo dramatičnega dogajanja v kabini 7,5-tonskega tovornjaka, naloženega s še več tonami jekla. Ugrabitelj naj bi se bil celo v ponedeljek popoldan, ko je špediter iz Poljske, šoferjev bratranec, z voznikom izgubil stik, učil voziti kamion. Preden se je okoli 20.02 zagnal v množico, naj bi tovornjak dvakrat zapeljal okoli nesrečnega božičnega sejma. Da je osumljenec sejal smrt le kakšnih 80 metrov, je zaslužen prav pravi voznik Lukasz. Ta naj bi v kabini na sovoznikovem sedežu že sedel hudo ranjen zaradi vbodne rane z nožem. Kljub temu je 36-letnik, ko je ugotovil, kaj njegov ugrabitelj počne, toliko prijel za volan in ga obrnil, da je moral Amri namero predčasno končati, saj se je tovornjak ob oviri ustavil. V tem prerivanju je Lukasza z malokalibrsko pištolo smrtno ustrelil v glavo.
Nemška policija se je zahvalila italijanskim oblastem za pomoč. "Nočna mora z oboroženim teroristom na begu je končana, zdaj pa je treba razjasniti, ali je imel ubiti sostorilce," je dejal vodja nemškega policijskega sindikata

Oliver Malchow

. Malchow je že prej zavrnil ugibanja, da bi bila policija nesposobna, ko je šlo za oceno nevarnosti, ki jo je predstavljal Amri. Opo

zoril je, da svojega dela niso opravili politiki, ki v času vse več terorističnih napadov v Evropi niso prilagodili represije oziroma tovrstnih zakonov. Nemška kanclerka

Angela Merkel

je tako na včerajšnji tiskovni konferenci v Berlinu dejala, da se je v telefonskem pogovoru s tunizijskim predsednikom

Bedžijem Saidem Esebsijem

že zavzela za hitrejšo in bolj učinkovito deportacijo Tunizijcev. Nemške oblasti so domnevale, da se je Amri po ponedeljkovem napadu skrival v Berlin. Že tako so najprej aretirale napačnega človeka, nekega Pakistanca. V torek zjutraj so ga morale izpustiti. Nato so za kratek čas osumili še enega nepravega človeka, čas pa je nepovrnljivo mineval. Kljub temu so v četrtek in včeraj izvedli več racij ter preiskali mošejo v berlinski četrti Moabit, ki jo menda vodijo salafisti. Tam naj bi bili Amrija videli nekaj dni pred napadom in tudi kakšnih osem ur po njem.

​Zaman na radarju policije

Amri je prispel v Italijo februarja 2011 skupaj z več tisoč migranti iz Tunizije, ki so se čez Sredozemsko morje podali po arabski pomladi, je navedla Slovenska tiskovna agencije. Nato je nekaj mesecev preživel v mladinskem centru blizu Catanie na Siciliji. Oktobra istega leta je bil aretiran zaradi suma požiga, napada, ustrahovanja in poneverbe, zaradi česar je bil obsojen na štiri leta zapora. Kazen je prestajal v šestih različnih zaporih na Siciliji. Med prestajanjem kazni so pristojni zabeležili dvanajst primerov nasilnega ali neprimernega vedenja, kar je bil tudi razlog za številne selitve med zapori, vendar po navedbah italijanskih pravosodnih virov ni kazal nobenih znakov radikalizacije. Maja lani je bil izpuščen iz zapora v Palermu, a je ostal pridržan v migrantskem centru, ker so oblasti odredile njegov izgon iz države. Odredbe niso mogli izvršiti, ker tunizijske oblasti niso pravočasno odgovorile na zahtevo za njegovo identificiranje. Na koncu so ga izpustili in mu ukazali, da mora sam oditi iz Italije.