Ohranjanje biodiverzitete in z njo zdravega (ali vsaj znosnega) okolja in podnebne spremembe. Človeku je nekako uspelo obe nalogi, ki sta enakovredni, predvsem pa ključni za naš obstoj na planetu, spreti med seboj in kaj lahko se zgodi, da se bo prav v Sloveniji zgodilo, da bo prvič v Evropi čisto neposredno postavljena na tehtnico odločitev: narava ali podnebje?
Ohranjanje biodiverzitete bi moralo biti visoko na seznamu prioritet, a je prevečkrat preglašeno s podnebnimi spremembami, ki so s tem, ko so se končno usidrale na vrhu političnih agend, postale tudi priložnost za biznis. Uradno hidroenergija sodi med obnovljive vire energije, a vse glasnejša in vse prevečkrat tudi dokazana so opozorila o tem, da je pri hidroelektrarnah pravzaprav obnovljiva le voda, ki poganja turbine, ekosistem pa s hidroelektrarno utrpi nepopravljivo škodo.
Konec februarja so hidroelektrarne v slovenski energetski kolač prispevale 18 odstotkov električne energije in tudi zato, ker je bilo to obdobje hudega mraza, je Slovenija uvozila 20 odstotkov elektrike. Da mora Slovenija povečati samooskrbo z električno energijo, je iz vladnih in energetskih krogov večkrat slišana zapoved, čeprav za zdaj jasnega odgovora na to, kako povečati proizvodnjo in istočasno delež elektrike iz obnovljivih virov energije (na 25 odstotkov do leta 2020), ni. Še več, zdi se, da je v Sloveniji smer pravzaprav obratna - strategije se gnetejo in modelirajo tako, da opravičujejo posamezne projekte, ki jih preferira trenutna vlada, po pravilu zmeraj tesno povezana z energetiki.
Primer 1: Mura
DEM: Realni sta dve hidroelektrarni
V Sloveniji se je doslej največ kopij energetikov in naravovarstvenih gibanj zlomilo na Muri, edini večjih jezov prosti reki pri nas. Načrti za gradnjo hidroelektrarn na reki so bili živi že v prejšnjem stoletju, a je za Muro pač značilen tudi močan naravovarstveni in družbeni odpor in načrti so propadli.
Aktualno dogajanje je sprožila podelitev koncesije Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) v času Janševe vlade leta 2005 za verigo osmih hidroelektrarn na Muri. V Dravskih elektrarnah danes poudarjajo, da je bila s takratno potezo "izvedena preveritev možnosti energetske izrabe reke Mure". Izdelali so različne variante tehničnih rešitev in "proučili vpliv hidroelektrarn na trajnost območja iz vseh treh stebrov trajnosti". Zaključili so, da je na celotnem območju koncesije možna omejena energetska raba z dvema hidroelektrarnama in rekonstrukcijo oziroma posodobitvijo obstoječe hidroelektrarne Ceršak. V DEM poudarjajo, da so spremembo, torej zmanjšanje števila elektrarn, želeli spremeniti tudi uradno: "Pristojnim ministrstvom smo že pred časom predlagali spremembo koncesije, s čimer smo tudi večkrat seznanili deležnike".
Tako je družba sedaj aktivno zagnala načrte za gradnjo ene hidroelektrarne - v okviru postopka priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno Hrastje Mota so konec leta 2016 ministrstvu za okolje in prostor oddali izdelano študijo variant in okoljsko poročilo zanje. A to okoljsko poročilo ugotavlja, da bi imela gradnja hidroelektrarne Hrastje Mota bistven vpliv na več segmentov varovanja narave in okolja ter da je projekt takšen, kot je, neizvedljiv.
7700 podpisov so aktivisti za ohranitev Mure predali vladi
"Nisem pravi naslov za vas"
Predstavniki kampanje Rešimo Muro! in lokalni prebivalci Pomurja so ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen v četrtek predali peticijo z več kot 77.000 podpisi proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota in za ohranitev naravne reke Mure. Majcenova je, potem ko jim je prisluhnila, sporočila, da "ni pravi naslov za njihove zahteve". Na naše vprašanje, ali podpira gradnjo hidroelektrarne na Muri, je ministrica odgovorila, da "na to področje ne posega". Je pa priznala, da ji je prioriteta ohranjanje narave. Po njenem je bolj pravšnje vprašanje zanjo, ali s povečanjem števila majhnim hidroelektrarn posegati v biosfero manjših vodotokov in pridobiti nekaj električne energije, ki na drugi strani povzroči veliko škodo v naravi. In, kot je dodala, s tega stališča lahko povežemo vzporednico glede njenega mnenja o hidroelektrarni na Muri. Ali vidi kakšne alternative namesto postavitve hidroelektarn? "Sem premajhen poznavalec kilovatov, megavatov in še kakšnih vatov," je gladko odgovorila. Brez komentarja pa je ostala v zvezi z izdajo koncesijo za izgradnjo HE, čeprav gre za območja Natura 2000. "Kako naj to komentiram, če takrat nisem bila ministrica, koncesija pa je bila podeljena leta 2005. Za nazaj ne bom podajala komentarjev."
Vprašanja glede Mure smo poslali sedmim pomurskim poslancem (Franc Jurša, Desus, Jožef Horvat, NSi, Marija Bačič, SD, Aleksander Kavčič, SMC, Franc Laj, nepovezani, László Göncz, madžarska narodna skupnost, Dušan Radič, SMC), ki so tudi prejemniki poziva Zveze društev Moja Mura, naj zavrnejo resolucijo o energetskem konceptu Slovenije. Vprašali smo jih, ali podpirajo ali zavračajo gradnjo HE na Muri, in če so nasprotniki gradnje, kaj so glede tega kot poslanci naredili. Najprej so prišla le pojasnila Desusa in SMC s skoraj enakim stališčem, da niso ne za ne proti in da to ni politično vprašanje, pač pa strokovno. Nato je prišla "poenotena" izjava kluba pomurskih poslancev. Poudarili so, da gradnja HE na Muri ni politično vprašanje in "ne sme biti poligon za politične zlorabe". Enotni so, da je treba pristopiti k celovitemu reševanju Mure "s ciljem revitalizacije reke, obrečnih habitatov in povečanja potenciala kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane", rešitve pa da morajo biti strokovno dobro premišljene in strokovno vodene. Dodajajo, da resolucija o energetskem konceptu Slovenije reke Mure ne omenja in v tej sestavi DZ ne bo sprejeta. "Glavnemu cilju resolucije – zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnostni način za prehod v nizkoogljično družbo – ni mogoče nasprotovati," dodajajo.
Rok Kajzer
Kaj je javni interes - narava ali energija?
Hidroelektrarna je torej dobila okoljski ne, priprava državnega prostorskega načrta, ki je ključni element v postopku, pa je zastala. Kaj sedaj?
Izgradnjo 3700 hidroelektrarn načrtujejo v svetu, od tega naj bi jih po nekaterih izračunih samo na Balkanu zraslo 2800
Negativne spremembe na Savi, Dravi, Soči, ki so posledica umetnih pregraditev, so primerna podlaga za premislek in razumevanje nevarnosti
Evropska Amazonka lahko postane tudi evropski precedens
Ni treba posebej poudarjati, da gre za izjemno zapleten postopek, v katerem bodo morale DEM oziroma država dokazati, da je pridobivanje elektrike bolj pomembno od varstva voda in narave. "V obeh primerih morajo izkazati, da ne obstajajo druge alternativne rešitve, kot je učinkovita raba energije, da elektrarne ni možno nadomestiti z drugimi obnovljivimi viri energije, nadgraditi obstoječih energetskih objektov ... Obstajati morajo nujni razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali javno varnostjo ali koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje. Izkazati je treba, da je vplive možno izravnati. Dolžni pa so upoštevati tudi mnenje javnosti," navaja Slamerškova.
In ne nazadnje - o pobudi bi v primeru Mure odločala tudi Evropska komisija, saj bi imel poseg bistven vpliv na naravo, in uradno stališče komisije je, da se je treba izogibati tako velikim posegom v območju Natura 2000. Tako bo primer Mure tudi prvi tovrstni v evropskem merilu. "Ni še znanega primera, da bi se v območjih Natura 2000 gradile take HE. Torej bomo v Sloveniji očitno prvi, ki bomo šli v postopek prevlade v primeru velikih hidroelektrarn," navaja Slamerškova.
Cena ogljične nevtralnosti v Sloveniji
Iz lokalne skupnosti ob indonezijskem jezeru Poso se nam je pred dnevi oglasila nagrajena mirovna aktivistka Lian Gogali. Lokalno skupnost tam je šokirala novica, da namerava lastnik hidroelektrarne Pamona 2 umetno poglobiti reko in jezero Poso, da bi namestil dodatno turbino. To hidroelektrarno je lani podprl slovenski Hofer, da bi nevtraliziral svoj ogljični odtis v Sloveniji. Iz Hoferja so sporočili, da so emisijski kuponi, ki so jih kupili, podprli projekt Pamona 2 "za že ustvarjene in verificirane prihranke izpusta, ne dotikajo pa se nadaljnjega poslovanja izvajalca projekta". O sedanjih aktivnostih ob jezeru Poso, pravijo, niso bili obveščeni. Nameravajo pa še naprej izvajati aktivnosti, da bodo ogljično nevtralni. "Ker želimo z nakupom emisijskih kuponov podpirati raznolike projekte, bomo v prihodnje podporo namenili drugim projektom. Skrben postopek izbora projekta, s katerim bomo izravnali naš ogljični odtis v letu 2017, pa trenutno še poteka," so pojasnili. Lian Gogali, ustanoviteljica instituta Mosintuwu, pravi, da bi izpeljava načrtov o širitvi hidroelektrarne Pamona 2 pomenila uničenje rib in celotne tradicije ljudi, ki živijo ob jezeru. "Z mladimi in kulturnimi ustvarjalci smo že napovedali naše nasprotovanje," je pojasnila, a dodala, da ne ve, ali bo to dovolj.
Kristina Božič
Zmanjkalo nam bo rek
V Dravskih elektrarnah Maribor ocenjujejo investicijo v HE Hrastje Mota na 100 milijonov evrov. Z njo bi "hidroelektrarna Hrastje Mota lahko pokrivala skoraj 20 odstotkov potreb Prekmurja po električni energiji", dodajajo. A je Prekmurje precej skromen porabnik elektrike. Bi lahko Slovenija dokazala, da brez nove elektrarne ne zmore? Stojan Habjanič, gradbeni inženir in prvi mož zveze društev Moja Mura, pravi, da ne: "Toliko nove elektrike, kot bi jo v najhitrejšem možnem scenariju izgradnje hidroelektrarn na Muri v 25 do 30 letih prineslo vseh osem hidroelektrarn, bo predvidoma z napovedano dodatno rastjo proizvodnje pokurilo le eno veliko slovensko podjetje za izdelavo in predelavo kovin že do leta 2030. Seveda, če se bo njihova napoved obsega rasti povečala v skladu z njihovo poslovno prognozo. Če drastično ne spremenimo trenda rasti porabe električne energije v sektorjih gospodarstvo in gospodinjstva, ki skupaj porabijo več kot 71 odstotkov vse elektrike v Sloveniji, nam bo po letu 2030 zmanjkalo rek, primanjkljaj pa bo mnogo večji kot sedaj, ko ga praktično ni."
Reki prostor
Dejstvo oziroma argument, ki večkrat priplava na gladino debat o Muri, je, da je Mura v zgornjem delu že regulirana. Zaradi preteklih regulacij in hidroelektrarn v Avstriji reka prenaša veliko manj proda in drugega plavja kot nekoč in posledično je v zadnjih desetletjih precej poglobila strugo. To je povzročilo znižanje gladine podtalnice, kar pomeni težave predvsem v sušnih obdobjih leta. Poizkus vzpostavitve bolj naravnega toka reke Mure (renaturacija) se odvija že od leta 1997. "Največ ukrepov je bilo izvedenih na obmejnem odseku (Mureck, Gosdorf, Bad Radkersburg, Apače, Gornja Radgona ...), nekaj pa tudi na delu reke, ki je v celoti v Sloveniji. Tako je bilo na Muri do sedaj izvedenih za več kot 15 milijonov evrov del," pravi Habjanič. In kako reki vračajo prostor in bolj ležeren tok? Gre za odstranitev kamnitih ali betonskih oblog brežin, oživitev stranskih rokavov, vgraditev pragov na dnu reke ... Tako voda počasneje teče skozi pokrajino, tok reke je ponovno vijugav, ribe imajo več drstišč, ptice več gnezdišč, z zadrževanjem pa se bogati talna voda v prodnem ozadju, ustavi se poglabljanje dna in spremeni v dvigovanje ... "Na razdalji okoli 35 kilometrov reke se je zaradi teh ukrepov poglabljanje dna struge zaustavilo, kar kažejo redne meritve 41 prečnih profilov," pravi Habjanič.
Za renaturacije na reki Muri sta Avstrija in Slovenija leta 2014 dobili evropsko nagrado European Riverprize za najboljši dosežek leta. Posledično je bil projekt nominiran tudi za nagrado na svetovnem nivoju Global Thiess Riverprize 2015, kjer se je uvrstil med tri finaliste skupaj z reko Jordan v Jordaniji in Lake Eyre Basin v Avstraliji. "In tako sonaravno obnavljanje reke Mure poleg urejanja voda postaja tudi svetovna turistična atrakcija. Žal moramo dodati, da bi bilo vse navedeno, kar je bilo storjeno in doseženo v zadnjih 20 letih, in vse, kar v istem duhu želimo narediti tudi v bodoče, ogroženo oziroma onemogočeno v primeru izgradnje hidroenergetskih objektov," pravi Habjanič.
Primer 2: Sava
Oster protest naravovarstvenikov
Energetska zakonodaja je zelo gnetljiva zmes in v preteklem tednu je bil izveden še en poskus hitrostnega sprejemanja zakonodaje, ki bi omogočil gradnjo dodatnih hidroelektrarn na Savi. Zadnji poskus se je zgodil ta teden, ko je poslanec Ivan Hršak (DeSUS) parlamentu predložil predlog zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save. Po tem načrtu bi zgradili na srednji Savi tri dodatne hidroelektrarne - Suhadol, Trbovlje in Renke, denar za gradnjo pa bi po predlogu zagotovila vodni in podnebni sklad; če v njiju ne bi bilo dovolj sredstev, pa bi lahko vlada manjkajoča sredstva zagotovila tudi iz integralnega proračuna. Iz omenjenih skladov se je kljub temu, da sta v osnovi namenjena prilagajanju na podnebne spremembe, denar za gradnjo HE na Savi črpal že sedaj, posledično pa ga je zmanjkalo za nujne protipoplavne ukrepe drugod po Sloveniji. V veliki meri sklad polnijo prav Dravske elektrarne Maribor.
