Mestna občina Maribor v zadnjih letih intenzivno vlaga v trajnostne energetske rešitve, ki predstavljajo ključen korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa in povečanju energetske neodvisnosti. Projekti, kot so optimizacija javne razsvetljave, prestrukturiranje daljinskega ogrevanja, elektrifikacija mestnega prometa, izgradnja sončne elektrarne ter izkoriščanje odvečne toplote, kažejo na prebojno vizijo mesta v smeri zelene prihodnosti.
Optimizacija javne razsvetljave
V letu 2024 je Mestna občina Maribor izmerila skupno porabo energije za javno razsvetljavo v višini 6.064,06 MWh, pri čemer sta bila januar in december meseca z najvišjo porabo. S sistemskimi izboljšavami in optimizacijo priključne moči, ki se bo zaključila do junija 2025, bodo dosegli ocenjene prihranke v višini 81.887,59 evra. Ti ukrepi bodo prispevali k večji energetski učinkovitosti in zmanjšanju stroškov vzdrževanja.
Občinska strategija predvideva tudi nadaljnjo digitalizacijo upravljanja razsvetljave, pri čemer bodo uporabljeni pametni senzorji za zaznavanje gibanja in prilagajanje intenzivnosti osvetlitve. Z uvajanjem LED-svetilk na ključnih mestih bo dodatno zmanjšana poraba energije.
Postavitev naprav za izrabo sončne energije - fotovoltaika
V okviru programa Javni razpis za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih (NOO – SE OVE 2024) se je MO Maribor uspešno prijavila na razpis za sofinanciranje izgradnje novih sončnih elektrarn na javnih stavbah in parkiriščih, s ciljem večje energetske samooskrbe in zmanjšanja ogljičnega odtisa.
V prvem sklopu projekta smo na 20 javnih objektih namestili fotovoltaične elektrarne s skupno močjo 401,40 kWp. To pomeni učinkovitejšo rabo obnovljivih virov energije ter možnost neto obračuna porabljene in proizvedene elektrike. Skupna vrednost investicije znaša 397.232 evrov (z DDV). Poleg tega smo izvedli tudi javno naročilo za osem dodatnih javnih objektov, kjer bo skupna inštalirana moč elektrarn dosegla kar 1.015,85 kWp. Vrednost investicije v tem sklopu znaša 788.862 evrov (z DDV).
Oba sklopa sta bila uspešno podprta s subvencijo iz programa NOO – SE OVE 2024, kar omogoča hitrejšo in učinkovitejšo izvedbo projekta.
V prvem sklopu so bili s sončnimi elektrarnami opremljeni Vrtec Borisa Pečeta Maribor - Enota Tomšičeva, Vrtec Jožice Flander - Enota Focheva in Enota Razvanje, Vrtec Jadvige Golež Maribor - Enota Ob gozdu in Enota Cesta zmage, Vrtec Tezno Maribor - Enota Mehurčki in Enota Pedenjped, Vrtec Studenci Maribor - Enota Limbuš, Enota Iztokova, Enota Pekre, Enota Radvanje in Enota Poljane, Vrtec Pobrežje Maribor - Enota Mojca in Enota Ob gozdu, Vrtec Borisa Pečeta Maribor - Enota Košaki ter MČ Tabor, MČ Tezno in MČ Studenci.
V drugem sklopu smo s sončnimi elektrarnami opremili Ledno dvorano, OŠ Angela Besednjaka, OŠ Draga Kobala, OŠ Franca Rozmana - Staneta, OŠ Franceta Prešerna, OŠ Kamnica, OŠ Martina Konšaka in OŠ Toneta Čufarja. Z izvedbo tega ambicioznega projekta bo Mestna občina Maribor bistveno povečala energetsko učinkovitost javnih stavb, zmanjšala emisije CO2 in postavila nov mejnik v prehodu na obnovljive vire energije.
S tem korakom mesto vzpostavlja tudi prvo energetsko skupnost, ki bo podlaga za kasnejše širitve skupnosti z namenom lastne porabe proizvedene električne energije in maksimalno optimizacijo procesa distribucije med posameznimi porabniki v lasti Mestne občine Maribor.
Energetske obnove javnih objektov MO Maribor po modelu javno-zasebnega partnerstva
Osnovni namen in cilj investicije v energetske obnove javnih stavb v lasti MO Maribor je implementacija potrebnih ukrepov za celovito energetsko sanacijo obstoječih objektov v lasti občine, z namenom funkcionalnega izboljšanja in povečanja energetske učinkovitosti ter zmanjšanja stroškov energije in vzdrževanja oziroma upravljanja. Ob tem izvedba energetskih obnov prispeva tudi k zmanjšanju emisij CO2. Investicija se nanaša na posege v obnovo ovoja stavbe in zunanjega stavbnega pohištva, za sanacijo kotlovnic in ogrevalnih sistemov ter za sanacijo notranje razsvetljave, predvsem na osnovnih šolah in vrtcih.
Na podlagi izdelane investicijske dokumentacije in študije izvedljivosti se je kot optimalna izkazala izvedba investicije z javno-zasebnim partnerstvom, pri čemer bo investicija financirana iz sredstev proračuna MO Maribor, sredstev kohezije ter sredstev zasebnega partnerja. Vrednost investicijskih ukrepov (brez sončnih elektrarn) za 22 objektov je bila ocenjena na cca. 13 mio. evrov brez DDV. Razmerje med javnim in zasebnim partnerjem je običajno 49:51. Sofinanciranje ministrstva je predvideno do 49 odstotkov upravičenih stroškov investicije.
V letu 2024 je občina podelila priznanje sposobnosti kandidatu Petrol d.d., ki se je skupaj s partnerji uspešno prijavil na javni razpis za izvedbo energetskih obnov po modelu JZP. V prvem polletju 2025 je v teku faza konkurenčnih dialogov, skozi katero bo zasebni partner pripravil projektne rešitve, končni nabor investicijskih ukrepov in natančnejšo oceno vrednosti izvedbe ter oddal celovito ponudbo za izvajanje vseh investicijskih ukrepov ter za stroške upravljanja in model financiranja. Ena ključnih značilnosti energetskega pogodbeništva je namreč ravno v tem, da se investicija v izvedbo potrebnih ukrepov povrne skozi bodoče prihranke porabe energije, ki so posledice izvedenih ukrepov. To pomeni, da je koncesionar upravičen do plačil za opravljene storitve zmanjšane porabe energije le tedaj, ko so dejanski prihranki doseženi.
Prestrukturiranje daljinskega ogrevanja
Energetika Maribor izvaja dva ključna projekta za uvedbo obnovljivih virov energije v sistem daljinskega ogrevanja. Nova kotlovnica na lesno biomaso na Jadranski cesti bo zagotavljala 5 MW toplotne energije in povečala delež obnovljivih virov energije v strukturi proizvodnje za dodatnih 13 odstotkov. Projekt je sofinanciran z 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev in bo končan do aprila 2025. Podoben projekt bo izveden tudi na lokaciji Melje, kjer bo dodaten hranilnik toplote povečal zanesljivost oskrbe. Skupaj bosta kotlovnici prispevali k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv ter povečanju trajnostne oskrbe s toploto.
V prihodnje se načrtuje tudi posodobitev izolacije toplovodnega sistema, kar bo zmanjšalo toplotne izgube in povečalo učinkovitost distribucije toplote. Sodobne merilne tehnologije bodo omogočile natančno spremljanje porabe in optimizacijo delovanja sistema.
Kot pomemben okoljski in energetski projekt izpostavljamo obrat za termično izrabo odpadkov, ki je v zaključni fazi umeščanja v prostor (OPPN) in predstavlja pomemben korak k učinkovitemu ravnanju z odpadki, ki jih ni mogoče nadalje reciklirati ali kako drugače obdelati. Vzpostavitev obrata predvideva tudi pocenitev stroškov daljinskega ogrevanja, ki ga upravlja Energetika Maribor.
Elektrifikacija mestnega potniškega prometa
V letu 2024 so električni avtobusi v Mariboru porabili 355.491,93 kWh energije in prevozili 355.759 km. Največja polnilna lokacija je bila Polnilnica Mlinska, ki je prenesla 47,9 odstotka celotne energije za avtobuse. Povprečna poraba električnih avtobusov znaša 1 kWh/km, kar kaže na njihovo energetsko učinkovitost. S povečanjem uporabe električnih avtobusov Maribor zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in zmanjšuje emisije v mestnem okolju.
Poleg elektrifikacije voznega parka se v mestnem prometu načrtuje tudi izboljšanje prometne infrastrukture z uvajanjem pametnih semaforjev in prilagodljivih voznih pasov, ki bodo zmanjšali zastoje in posledično izboljšali energetsko učinkovitost celotnega sistema mobilnosti.
Postavitev polnilne infrastrukture za e-vozila
V sklopu obsežne elektrifikacije voznega parka javnega potniškega prometa in povečanja potreb po zagotavljanju dodatnih polnilnih mest za električna vozila se predvideva tudi širitev polnilne infrastrukture za e-vozila. Kot prvi ukrep se predvideva postavitev novih hitrih polnilnic za e-buse na območju glavne avtobusne postaje, na območju delavnic v Melju 2 x 150 kW (za 4 e-buse) in na Jadranski cesti 5 x do 300 kW, kjer je predvidena polnilna infrastruktura z možnostjo polnjenja neposredno proizvedene električne energije na lokaciji družbe Energetika Maribor. Sistem bo tako omogočal bistveno nižje stroške polnjenja e-vozil, saj bodo na lokaciji odpadli stroški omrežnine distribucijskega omrežja. V sklopu navedenih projektov je predvidena postavitev skupno osmih polnilnic za e-buse, sočasno pa bodo na Jadranski cesti postavljene hitre polnilnice za osebna vozila v kombinaciji z napravami za proizvodnjo električne energije iz sončne energije.
Izgradnja sončne elektrarne Dogoše
Mestna občina Maribor in Energetika Maribor načrtujeta izgradnjo sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov Dogoše. Elektrarna s kapaciteto 3 MW bo omogočila letno proizvodnjo 3,6 GWh čiste električne energije. Poleg energetske proizvodnje bo projekt vključeval polnilnice za električna vozila in možnost kasnejše uporabe elektrolizerja za proizvodnjo zelenega vodika. S tem Maribor utrjuje svojo pot k energetski samooskrbi in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Pri tem projektu se predvideva tudi možnost hranjenja presežne energije s pomočjo baterijskih sistemov, ki bi omogočili bolj uravnoteženo rabo obnovljivih virov in stabilno oskrbo v obdobjih zmanjšane sončne osvetlitve.
V teku je tudi pilotni projekt sanacije degradiranega odlagališča nenevarnih odpadkov na Pobrežju, ki ga izvaja družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) in se izvedbeno že planira v letu 2025, zaključek projekta pa je predviden v letu 2026. Projekt predvideva rekultivacijo degradiranih površin, sanacijske ukrepe na področju odvajanja padavinskih vod in s tem izboljšanje negativnih vplivov na podtalne vode, kar bo doseženo s postavitvijo fotovoltaične elektrarne, ki bo sočasno zagotavljala kontrolirano odvajanje meteornih vod.
Izkoriščanje odvečne toplote superračunalnika
Na lokaciji DEM se predvideva postavitev superračunalnika in podatkovnega centra Arnes, ki bo proizvajal 4,5 MW odvečne toplote. Ta toplota se bo z uporabo toplotnih črpalk vključila v sistem daljinskega ogrevanja. Projekt sledi evropskim smernicam za učinkovito rabo energije in bo omogočil nadaljnjo optimizacijo energetske infrastrukture v mestu.
Vključitev te odvečne toplote v sistem bo dodatno zmanjšala potrebo po uporabi fosilnih goriv in izboljšala energetsko bilanco mesta. Načrtuje se tudi vzpostavitev sistema za rekuperacijo toplote, ki bo omogočal še večjo učinkovitost izrabe tega vira. Mesto bo s tem projektom sledilo dobrim praksam večjih mest in uporabljalo odvečno toploto za dopolnjevanje energetskih potreb mesta.
Zaključek
Energetski preboj Mestne občine Maribor je rezultat celovitega pristopa k uvajanju obnovljivih virov energije in trajnostnih rešitev. Z investicijami v energetsko učinkovitost, elektrifikacijo prometa, uporabo sončne energije in optimizacijo daljinskega ogrevanja mesto postavlja temelje za nizkoogljično prihodnost. Ti ukrepi ne zagotavljajo le okoljske trajnosti, temveč tudi gospodarske prednosti, saj zmanjšujejo stroške energije in povečujejo energetsko neodvisnost Maribora.
V prihodnjih letih se pričakuje nadaljnji razvoj projektov, ki bodo še dodatno utrdili trajnostno vizijo mesta. Poleg že obstoječih projektov so v načrtu tudi nadaljnje širitve omrežja daljinskega ogrevanja, uvedba dodatnih fotonapetostnih sistemov ter raziskave na področju shranjevanja energije in pametnih energetskih omrežij, ki bodo omogočale še učinkovitejšo rabo obnovljivih virov.
