Evropsko filmsko nagrado občinstva lux vsako leto podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija v partnerstvu z Evropsko komisijo in združenjem Europa Cinemas. Nagrada se je od ustanovitve leta 2007 uveljavila kot ena osrednjih nagrad za najboljši evropski film. V zadnjih treh letih so nagrado osvojili filmi Quo Vadis, Aida? režiserke Jasmile Žbanić leta 2022, Blizu (Close) Lukasa Dhonta leta 2023 in Zbornica (Das Lehrerzimmer) Ilkerja Çataka leta 2024.

Zmagovalni film izbirajo s kombinacijo glasov članov Evropskega parlamenta in pa evropskega občinstva, pri čemer vsaka od obeh strani prispeva polovico. Rok za glasovanje je letos 27. april, podelitev pa bo v Bruslju dva dni kasneje. Glasovanje preko uradne spletne strani luxaward.eu zagotavlja udeležbo v žrebu za vrsto nagrad. Glavna nagrada je potovanje v Bruselj na obisk Evropskega parlamenta in obisk podelitve nagrad ter druženje z nominiranci in nagrajencem.

Pet vrhuncev evropskega filma

Nominirani filmi vsako leto povzemajo vrhunce evropskega filma v tekočem obdobju in letošnji izbor ni izjema. Glavni favorit je letos bržkone film Valovanje (Flow) latvijskega režiserja Gintsa Zilbalodisa, ki je pred nekaj tedni že osvojil oskarja za najboljši animirani film. V filmu, v katerem nastopajo samo živalski liki in v katerem ni izgovorjena niti ena beseda, spremljamo črno mačko v odkrivanju, kaj se je zgodilo s svetom v navidez postapokaliptičnem okolju. 

Prav tako odmeven film je Dahomey francoske režiserke Mati Diop. Srednjemetražni dokumentarec na poetičen način pripoveduje zgodbo o umetninah, ki jih je Francija vrnila muzejem v Beninu, s čimer se nadaljujejo dolgotrajna prizadevanja za njihovo umestitev v okolje, od koder so bile odvzete v času kolonializma. Film je na lanskem Berlinalu osvojil zlatega medveda za najboljši film. 

Potem je tu film Julie molči (Julie zwijgt), prvenec belgijskega režiserja Leonarda Van Dijla. V igranem filmu smo postavljeni v svet nadarjenih teniških igralk v teniškem kampu, kjer se začnejo dogajati nenavadne stvari. Enega od glavnih teniških trenerjev namreč suspendirajo, igralke pa se znajdejo pod pritiskom, da preiskovalcem izpričajo, kaj je trener v resnici zagrešil.
Vse bolj odmeven je v zadnjih mesecih postal film Prestreženi (Intercepted) ukrajinske režiserke Oksane Karpovič. Film, ki so ga pravkar predvajali na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, temelji na prisluhih, ki so jih ukrajinske obveščevalne službe opravile na fronti. Ti posnetki dajejo vpogled v to, kako ruski vojaki osmišljajo svoje početje v vojni, ko novice s fronte sporočajo domov svojim bližnjim. 

Na koncu pa je tu še film Animatorji (Animal) grške režiserke Sofie Exarchou, v katerem spremljamo dogajanje v grškem letovišču pod vodstvom animatorke Kalie, ki se ob vstopu v vrhunec poletne sezone sooča tudi s svojimi osebnimi demoni. 

Pet nominiranih filmov bodo med 2. in 9. aprilom predstavili na projekcijah v ljubljanskem Kinodvoru. Projekcije bodo brezplačne, vstopnice je že mogoče prevzeti pri blagajni kina. Vsak posameznik lahko prevzame največ štiri vstopnice.