Melita Forstnerič Hajnšek
Med 12. in 19. aprilom potekajo 33. Slovenski glasbeni dnevi (SGD), ki jih organizator Festival Ljubljana promovira s sloganom "praznik slovenske glasbe". Na številnih prireditvah se vrstijo izvedbe domačih del, na koncertih se bodo soočale različne generacije skladateljev in nastopajočih. V središču je letos stoletnica delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani. Temu sta posvečena vrsta koncertnih dogodkov in muzikološki simpozij med 16. in 18. aprilom, kjer bo 30 muzikologov iz 16 držav razmišljalo predvsem o delovanju "nacionalnih" opernih gledališč v 20. in 21. stoletju.
33. SGD so se začeli z baletnim triptihom Balet 100 SNG Opere in baleta Ljubljana. Jubilejna predstava združuje štiri pomembne koreografe slovenske baletne preteklosti - Pio in Pina Mlakarja, Vlasta Dedovića in Milka Šparembleka. Sodobna domača operna ustvarjalnost pa se bo predstavila 18. aprila s premierno izvedbo opere Antigona Tomaža Sveteta.
Talich, Beroun in češki kras
Poklonili se bodo tudi Milanu Stibilju in češkemu dirigentu Vaclavu Talichu, zaslužnima za ustanovitev prve Slovenske filharmonije pred prvo vojno. V Unionski dvorani, v kateri je nastopala, bodo Talichu 19. aprila odkrili spominsko ploščo kiparja Metoda Frlica in odprli razstavo. Kot pravi soavtor razstave in pobudnik obeležja Peter Kuhar, razstava odkriva povezave Češke s Slovenijo. Predstavlja dirigenta Talicha (1883-1961), lepote češkega krasa in njegovo središče, srednjeveško mesto Beroun pri Pragi, v katerem je Talich živel zadnja leta z ženo Vido Prelesnik (1886-1976), pianistko iz Ljubljane. Talich je bil eden največjih čeških dirigentov 20. stoletja, tesno povezan z osrednjimi glasbenimi ustanovami na Slovenskem. Na povabilo Glasbene matice je med letoma 1908 in 1912 deloval v Ljubljani in tu zapustil pomembne sledi.
Beroun je v letu 2015 praznoval 750. obletnico nastanka. Mestne pravice in naziv kraljevsko mesto mu je podelil Karel IV. Luksemburški (1316-1378). Mesto z burno zgodovino s številnimi vojaškimi obleganji je v svojem jedru ohranilo veliko zgodovinskega pečata s srednjeveškim obzidjem in gotskima obrambnima stolpoma. V spomin na velikega dirigenta tam že od leta 1982 poteka mednarodni festival klasične glasbe.
Nekompetentni na ministrstvu
Kot je v programski knjižici zapisal vodja simpozija Jernej Weiss, bodo referenti predstavili kulturno in repertoarno politiko operne dejavnosti z različnimi monopoli, tabuji in ideologijami, institucionalno (ne)urejenost in strategije vodenja oziroma upravljanja opernih hiš, kadrovsko in socialno ozračje, medijske reprezentacije, (ne)zanimanje občinstva in podobno. Zanimiva bodo zlasti pereča aktualna vprašanja.
Muzikologi bodo razmišljali o aktualni kondiciji slovenske operne produkcije ob trenutnih družbenoekonomskih razmerah. Po mnenju nekdanjega ravnatelja ljubljanske Opere Boruta Smrekarja je stanje slabo. Krivdo pripisuje predvsem "nekompetentni in neodgovorni kulturni politiki", ki je opero pred desetletji "pahnila v krizo in ji preprečuje, da bi se iz nje izkopala, kljub večkrat izkazani vitalnosti dejavnosti. Ker se na ministrstvu za kulturo ukvarjajo z opero nekompetentni ljudje, stanje ne more biti drugačno."
33. SGD in Maribor
Simfonični orkester SNG Maribor pod vodstvom Simona Robinsona bo v Stari dvorani SNG obudili enodejanko Iz komične opere Slavka Osterca, ki je pred 90 leti veljala za najnaprednejše delo slovenske operne produkcije, in njegove Quatre pieces symphoniques. Ljubiteljski raziskovalec iz Maribora Marko Košir bo s Petrom Bedjaničem predstavil knjigo Valerija Heybal (1918-1994), pozabljena slovenska primadona. Bila je članica oper v Ljubljani, Beogradu in Bernu in je za diskografsko hišo Decca posnela štiri opere ruskih skladateljev, kar je njeno slavo poneslo v svet. Do danes ni bila nobena od slovenskih sopranistk tako dobro sprejeta pri publiki in kritiki, vrste čakajočih na vstopnice so bile dolge tudi do nekaj sto metrov. Dirigent Samo Hubad jo je imenoval "slovenska Maria Callas".
