Prosti čas

S Finske do ptičje oaze na pragu Kopra: Preletel je skoraj 2000 kilometrov in se ustavil na cipljih

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ribjega orla je v objektiv ujela Duša Vadnjal in tako razvozlala skrivnost njegovega porekla.
Duša Vadnjal

Ribji orel je redek obiskovalec Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Po besedah Domna Staniča, varstvenega ornitologa pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, sem prileti v zgodnji jeseni.

"Ribji orel je v Sloveniji ptica selivka. Pojavlja se izključno med pomladansko in jesensko selitvijo, prezimuje v Afriki. V Škocjanski zatok najpogosteje prileti med koncem avgusta in septembrom. Lani sta v rezervat priletela dva osebka, leto poprej dva do tri. Čeprav redek, je ribji orel postal redni obiskovalec rezervata, tukaj ostane tudi za daljši čas," razlaga ornitolog.

Najraje se šopiri pred fotografskimi objektivi

Škocjanski zatok je za to vrsto ptice zanimiv predvsem zaradi prehrane. "Kot že samo ime pove, se prehranjuje z ribami. V tej naši plitki, brakični laguni je na preži za ciplji. Območje je za ptico verjetno primerno tudi zaradi tega, saj je zaradi plitkosti lagune veliko različnih površin, na katere se lahko usede, in ker je tukaj mirno," sklene. Te ptice rade posedajo na količkih, ki stojijo naproti opazovalnicam, Stanič pa z zanimanjem ugotavlja, da se v glavnem ne bojijo ljudi, zato so med drugim zanimive tudi za fotografe.

Tako je ribjega orla v objektiv ujela tudi fotografinja Duša Vadnjal, pri tem pa ji je uspelo posneti tudi kodo, ki ga je imela ptica na obročku na nogi. Podatke je posredovala Obročkovalnemu centru v Sloveniji in prejela povratne informacije. Ugotovili so, da je bil ribji orel kot mladič junija lani obročkan na Finskem, in sicer v kraju, ki je oddaljen kar 1884 kilometrov zračne razdalje od Škocjanskega zatoka.

"Osebek je bil obročkan že v gnezdu, to je tudi edini način obročkanja te živali. Takoj, ko je zrasel dovolj, se je odpravil na jesensko selitev na jug in se spotoma ustavil v našem rezervatu. Imamo podatek, da je minilo 89 dni od datuma obročkanja na Finskem do prebiranja kode obročka v Sloveniji," se poveseli Stanič.

Ribji orel je po velikost večji od kanje, vendar ne doseže velikosti večjih kraguljev, kot sta denimo planinski orel in belorepec. V Sloveniji ne gnezdi, večje populacije so na severu Evrope, pretežno na baltskem območju in v Skandinaviji. "Idealne habitate imata na primer Finska in Švedska. Tam je veliko jezer, kjer orli lovijo, in gozdov, kjer gnezdijo," pove strokovnjak za ptice.

V rožnato obarvali zgolj Sečoveljske soline

Sicer pa je veliko pozornosti ljubiteljev ptic nedavno vzbudila tudi jata približno 30 plamencev, ki že nekaj tednov naseljuje Sečoveljske soline. To elegantno ptico, ki je prepoznavna predvsem po rožnato rdečem perju, ki se tako obarva zaradi rdečega karotena, ki ga vsebujejo rakci, s katerimi se prehranjuje, so prvič opazili v Sečovljah leta 2005.

"Od takrat se pojavlja več ali manj vsako leto, v različnih letnih časih, ne samo v zimskih mesecih, ampak tudi spomladi in poleti. V Sečoveljskih solinah, bi lahko rekli, je postala že redna vrsta," pove Stanič in doda, da jo v Škocjanskem zatoku vidijo bolj izjemoma. "Pred dobrim letom smo obeležili obisk dveh osebkov, vendar sta se tukaj ustavila zgolj za krajši čas."

V solinah je plamencem pogodu delno slani habitat, območje je veliko in mirno. "Tudi Strunjanske soline so za to vrsto potencialno primeren habitat, a so verjetno za plamence premajhne. Čeprav jih opažamo tudi tam, se na območju zadržujejo kratek čas," še pristavi.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?