A.B.
Sedmega junija obeležujemo svetovni dan varnosti hrane, ki nas opominja na odgovorne odločitve pri ravnanju z živili. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da nevarna hrana s škodljivimi bakterijami, virusi in paraziti povzroča več kot dvesto različnih bolezni.
Statistike kažejo slabo sliko. Vsako leto po svetu zboli okoli 600 milijonov ljudi, kar pomeni skoraj vsakega desetega prebivalca našega planeta. Zaradi okužene hrane vsako leto umre kar 420 tisoč posameznikov. Otroci do petega leta starosti predstavljajo še posebej ranljivo skupino, saj tvorijo kar štirideset odstotkov vseh obolelih. Med njimi jih vsako leto umre 125 tisoč. Ljudje pogosto krivijo industrijsko proizvodnjo in predelavo hrane, a pomemben del preventive ustvarimo prav doma. Nepravilno rokovanje, slaba toplotna obdelava in neustrezno shranjevanje živil močno povečajo tveganje za razvoj bolezni.
Največje napake delamo pri pripravi mesa
V Evropski uniji med najpogostejše povzročitelje bolezni uvrščamo bakterije iz rodov salmonele in kampilobaktra. Okužbe največkrat izvirajo iz mesa, pri čemer izstopa predvsem premalo kuhan ali pečen piščanec. Sledijo nepasterizirano mleko in jajca. Nevarnost nastane, ko živilo izvira od okužene živali ali ko bakterije prenesemo med samo pripravo obroka v domači kuhinji. Križna kontaminacija predstavlja eno največjih pasti. Mnogi kuharji namreč uporabijo isti nož ali desko najprej za rezanje surovega mesa in nato še za zelenjavo, s čimer nevede razširijo nevarne mikroorganizme po celotnem obroku.
Tveganja nikoli ne moremo popolnoma izključiti, a s pravilno pripravo in shranjevanjem hrane ga močno zmanjšamo. Strokovnjaki izpostavljajo preproste, a izjemno učinkovite korake, ki jih vsakdo zlahka uporabi. Pred začetkom kuhanja si vedno temeljito umijemo roke. Redno čistimo kuhinjske površine in pribor ter strogo ločujemo surova živila od že pripravljenih jedi. Hrano vedno dobro toplotno obdelamo, hitro pokvarljiva živila pa takoj pospravimo v hladilnik. S temi ukrepi učinkovito zaščitimo sebe in svoje najbližje pred resnimi zdravstvenimi zapleti.
